Mesečni arhiv: april 2020

Spraševala: Monika M., 7. a

Na naši šoli že vrsto let poteka Eko projekt v okviru organiziranega podaljšanega bivanja, vodja projekta je učiteljica, ga. Živa Battelino. Vsem nosilkam projekta smo postavili nekaj vprašanj, kako mlade spodbujajo k varovanju okolja.

Kje oz. kako ste dobili zamisel za projekt? 

Zamisel se je porodila že pred desetletji ali pa še prej. V času podaljšanega bivanja že od nekdaj ustvarjamo tudi iz materialov, ki so bili prej namenjeni nečemu drugemu, npr. iz škatlic zdravil, rolic papirnatih brisačk, lončkov, kozarcev za vlaganje … Pred več kot 15 leti smo učiteljice v podaljšanem bivanju zavihale rokave in se polotile načrtne vzgoje k ločevanju odpadkov, saj smo v Sloveniji pričeli z ločenim zbiranjem odpadkov že leta 2002. Sprva smo seveda ločevali le odpadni papir, saj zabojniki za embalažo in steklovino še niso bili tako moderni, da bi jih imeli tudi mi. V tistem času smo OPB-jevke za otroke prve triade organizirale strokovno eksurzijo na največje smetišče v Sloveniji, Snago na Ljubljanskem barju. Tam smo se ogromno naučili. Ker smo se vsa leta intenzivno ukvarjale z ekologijo, neprekinjeno na različne načine skozi vse vsebine, z osveščanjem skozi različne dejavnosti, smo dobile zamisel, da projekt tudi uradno prijavimo. Prvo garažno razprodajo pa smo organizirali že leta 2013.

Čemu je projekt namenjen, kateri so njegovi glavni cilji, kaj vse vključuje?

Glavni cilji projekta so, da si otroci pridobijo znanje s področja ekološke ozaveščenosti v zvezi z odpadnimi materiali, razvijajo spoštovanje do materialnih dobrin in vsega, kar te dobrine pomenijo – delo, energija, surovine, razvijajo zavedanje o varčnem, nepotrošniškem načinu življenja, pa tudi, da se seznanjajo z ustvarjalnim načinom preživljanja prostega časa, razvijajo ustvarjalnost in se ob tem tudi družijo. Nosilke EKO projekta otroke in tudi starše spodbujamo k zbiranju materialov, organiziramo čas in prostor za ustvarjalne delavnice in dvakrat na leto priredimo veliko druženje. Nekaj sredstev dobimo tudi od MOL-a, s katerimi kupujemo pripomočke za izdelavo stvari iz odpadnih materialov, npr. Sizixe, Magic-pro kovčke, šablone, lepila, barve … tako da lahko naredimo res kaj res lepega in uporabnega.

Kako bi ocenili odziv učencev, sodelavcev ob samem začetku in zdaj, po nekaj letih?

V aktivu podaljšanega bivanja smo vsa leta dihale s tem projektom, otroci so vedno radi sodelovali, EKO delavnice in garažne razprodaje so se izkazale za veliko popestritev življenja na šoli. Sodelavci s predmetne stopnje vedo za EKO projekt in vsako leto se jih nekaj udeleži tudi garažne razprodaje, ki je zelo atraktivna.

Katere so bile glavne ovire pri uresničevanju projekta, s katerimi težavami se največkrat soočate?

Prostor je po navadi največja težava. Kje organizirati garažno razprodajo, je bilo vsako leto naše najtežje vprašanje. Dokler smo vztrajali na otroškem igrišču, ki je seveda prikupno, smo bili odvisni od vremena in smo morali zaradi dežja dogodek večkrat prestaviti. Po nekaj letih smo sklenili, da zaprosimo za dovoljenje, da organiziramo garažno razprodajo v 1. avli velike šole. Od takrat nam vreme ne ukazuje več.

Kaj vas je najbolj pozitivno presenetilo?

Všeč mi je, ko vidim, da z našimi otroki iz prve triade pridejo na ustvarjalne delavnice poleg njihovih staršev tudi njihovi starejši bratje in sestre, pa tudi mlajši cicibani in malčki, pa tudi babice in dedki.

Zakaj menite, da je garažna razprodaja tako dobro obiskana? S čim privabite obiskovalce? Je organizacija zahtevna?

Prijetna druženja, ki vključujejo lastno ustvarjalnost so vedno privlačna, zato so vsako leto vse delavnice, tudi garažna razprodaja, množično obiskane. Otroci in tudi starši nas že vnaprej sprašujejo, kdaj bodo delavnice, kdaj garažna razprodaja. Organizacija garažne razprodaje je zahtevna, a vanjo aktivno vključimo tudi naše učence, da izdelajo plakate in pomagajo pripraviti razstavni prostor. Starši so se v teh letih tudi že naučili, da pomagajo pospraviti mize in stole nazaj v učilnice. Vsako leto je lažje. Srečelov, ki spremlja garažno razprodajo, zahteva največ časa, kilometrov in natančnega dela. Treba je povabiti donatorje, da nam darujejo dobitke, precej dobitkov nabavi in pripelje učiteljica Živa z velikih bolšjakov iz Nizozemske, učiteljica Živa dobitke tudi natančno zapakira v vrečke, jih oštevilči, izdela papirčke s številkami … Dela je ogromno. Zelo velik prispevek EKO projekta k znatno boljši opremi učilnic z igračami pa je prav naša sodelavka, učiteljica Živa, ki vsako leto potuje na Nizozemsko s svojim avtom, da nam s tamkajšnjih bolšjakov pripelje veliko igračk in drugih predmetov, ki jih uporabljamo za ustvarjanje. Iz denarja od srečelova pa v specializiranih trgovinah kupimo naprave in druge materiale za nadaljnja ustvarjanja. Smo precej samooskrbni, kar je zelo EKO.

Koga razprodaja najbolj privablja, najmlajše, najstnike, starše, babice, dedke?

Najživahnejši so otroci, ki so tudi sami sodelovali pri pripravi, a glede na starost obiskovalcev opažamo, da je raznolika.

Po katerih izdelkih je na razprodaji največ povpraševanja?

Zdi se mi, da je največ povpraševanja po kakšnih dobrih didaktičnih igračah, ki bi v trgovini sicer stale več deset evrov, na garažni razprodaji pa lahko rabljeno kupite za res simbolno ceno ali pa se igrače neposredno izmenjajo.

Ste morda tudi sami kupili kak kos/predmet, ki ima posebno zgodbo?

Seveda, kupila sem kar nekaj rabljenih igrač. Največji uspeh je, da sem kupila veliko škatlo rabljene namizne igre Connection, ki je v naših krajih sploh ni mogoče kupiti, za en evro od učiteljice Žive, ki je med drugimi tudi to igračo kupila na bolšjem trgu na Nizozemskem. Otroci v dežurni sobi še danes vedno prosijo zanjo in se jo zelo radi igrajo. 

Bi lahko sporočilo/idejo projekta postavili v kontekst trenutne epidemiološke krize?

Ja, znanje iz ekologije vedno zelo prav pride v kakršnihkoli kriznih časih. Učenci naše šole se bodo dobro znašli: preudarnost pri dobrinah, preganjanje dolgčasa z ustvarjalnim recikliranjem. Letos spomladi seveda po vsej verjetnosti garažne razprodaje ne bo, učiteljica Živa prav tako ne bo odpotovala na Nizozemsko na boljši sejem. Vse skupaj bomo morali prestaviti na kasnejši čas.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Še naprej živeti za EKO projekt, se dodatno izobraževati na tem področju, morda biti še bolj dosledni pri nagovarjanju otrok, da so spoštljivi do naravnih virov, in jih neprestano poučevati in uriti v varovanju okolja, v katerem živimo. Želim si sistemske spremembe pri razdeljevanju šolske hrane, a za to bo potrebno še nekaj časa, da ideja dobro dozori.

Fotografije: učiteljica Živa B.