Mesečni arhiv: november 2020

Košarkar naj bo …

Košarkar naj bo …

Luka je osmošolec, ki se, roko na srce, med urami slovenščine marsikdaj dolgočasi. Ko pa beseda nanese na košarko, oživi. V nekaj minutah je med poukom slovenščine napisal spis o športu, ki ga nosi globoko v srcu. Zaimki, glagoli ipd. pa bodo morda njegovo pozornost dobili kdaj drugič. 😉

Napisal: Luka B., 8. a

Kdo ne pozna košarke? Sam menim, da bi jo morali poznati vsi, saj je to najelitnejši in eden najbolj razširjenih športov na svetu. Košarko igram tudi sam. Košarkarsko žogo imam ob sebi že od malih nog, saj jo je včasih igral tudi moj oče. Ko je bil mlajši, je bil precej visok in zdi se mi, da sem višino podedoval po njem, saj sem v dveh letih zrasel za približno 30 cm.

Košarko sem začel trenirati pri petih letih, najprej v šoli, kasneje v KK Janče. Zdaj treniram že osmo leto, in sicer v KK Cedevita Olimpija. Gre mi precej dobro, saj sem v ekipi s tri leta starejšimi igralci.

Za košarko me je navdušil moj oče. Gledal sem ga, kako igra, ko sem bil še v plenicah. Dodatno pa so me s svojo igro navdušili igralci NBA, saj je njihova igra vrhunska. Navdušuje me več igralcev, npr. Luka Dončić, Michael Jordan, LeBron James, Kobe Bryant (ki je nedavno preminil), Kyrie Irving itd. Pa tudi Goran Dragić.

Sebe vidim kot bodočega igralca NBA, ki bo inspiriral druge, mlajše, pa tudi starejše igralce. Malo me žalosti, da na šoli ni več otrok, ki bi igrali za šolsko ekipo, zato upam, da bom s tem besedilom navdušil še koga.

Spraševala je: Tinkara Š., 8. a

Vsi vemo, da je naš sošolec Luka B. dober in predan košarkar, zato sem mu sestavila nekaj vprašanj o tej temi.

  • Kako si začel s košarko? 

Košarko sem začel igrati, ko sem bil star približno pet let, in sicer v Košarkarskem klubu Janče.

  • Kakšen je bil tvoj prvi trening? Kako se ga spominjaš?

Prvi trening je bil soliden, bil je šolski trening, na katerem sem spoznal novega trenerja Danila.

  • Če bi se zaradi neznanega razloga košarka morala končati, kaj bi naredil? 

Iskreno ne verjamem, da bi se košarka kadarkoli končala, ampak če bi se, bi bil zelo razočaran, saj je to šport, ki ga ljubim. Sčasoma bi se navadil in bi skušal iti naprej. Mogoče bi nadaljeval s kakšnim drugim športom.

  • Kaj ti je pri košarki najbolj všeč in česa ne maraš? 

Pri košarki je veliko stvari, ki so mi všeč, najbolj verjetno to, ko dam koš ali kaj takega … Nočem biti dolgočasen, ampak pri košarki ni stvari, ki mi ne bi bila všeč.

  • Kdo je tvoj vzornik? 

Moj vzornik je moj oče in (po mojem mnenju) najboljši košarkar na svetu, ki je kdaj stopil na igrišče.

  • Si se od njega že kaj naučil? 

Seveda sem imel priložnosti, da sem se marsičesa naučil od svojega očeta. Od Michaela (op. Jordana) pa še nič.

  • Kolikokrat si se že poškodoval pri košarki? 

Točno in na pamet vem, kolikokrat sem se že poškodoval pri košarki, DEVETNAJSTKRAT.

  • Če bi lahko spremenil eno stvar pri košarki, katera bi to bila? 

Ni stvari, ki bi jo spremenil.

  • V katerem klubu treniraš? 

Trenutno treniram v KK Cedevita Olimpija.

  • Ti je tam všeč ali bi raje treniral v kakšnem drugem klubu? 

Tam mi je zelo všeč. Treningi so zelo učinkoviti, mar jim je za igralce in zanje zelo lepo skrbijo.

Moja super sestra

Moja super sestra

Besedilo je nastalo pri slovenščini, in sicer so učenci spoznavali razlike med objektivnim in subjektivnim besedilom. Tinkara je napisala primer slednjega in nas pri tem spomnila, kako pomembne so družinske vezi.

Napisala in fotografirala: Tinkara Š., 8. a

Moja mlajša sestrica Maša bo kmalu dopolnila 10 let, česar se že zelo veseli. Maša je zelo majhna za svoja leta, zaradi česar številni ljudje mislijo, da sta z najino najmlajšo sestrico dvojčici, kar jo zelo jezi.

Trenira orodno gimnastiko, za kar sem jo navdušila jaz. Ker pa je majhna, kar je pri tem športu dobrodošlo, ji gre zelo dobro, najbolj zabavno pa jo je gledati na parterju, kako uživa v koreografiji, ki jo trenerka prilagodi samo zanjo.

Foto: Tinkara Š.

Maša je, tako kot tudi ostali družinski člani, navdušena športnica. Šport imamo namreč v krvi, z njim so začeli že najini stari starši. Dedi kljub letom še sedaj trenira košarko in tenis, babi je bila učiteljica telovadbe, nono je bil dober cestni kolesar, nona pa je tekla na dolge proge.

Maša je v prostem času najraje v  družbi širše družine, ko se lahko podi za sestrično, bratranci pa ji pomagajo splezati na drevo, kjer potem pleza kot veverička.

Kot večina otrok ima tudi ona zelo rada počitnice, zaupala pa mi je, da se najbolj veseli zimskih počitnic, ko gremo smučat in se lahko podi po klančinah. Seveda pa so ji najbolj všeč strme proge, po navadi pa gre proti koncu proge, ne glede na naklon, kar smuk.

Rada jo imam in zelo rada obujam najine skupne spomine, ki so vedno polni nasmehov in ljubezni, včasih pa kateri steče tudi kakšna solzica, ki si jo ena drugi obriševa in z dvignjeno glavo odkorakava novim dogodivščinam na proti.