Božične zgodbe iz 5. A

Veseli december in božično novoletni prazniki so pred vrati. Vendar gre letos tudi v Božičkovi deželi marsikaj narobe.

IZGINULO DARILO

“Hi, hi, hi! Živijo, sem nagajivi škrat Gregor,” je povedal majhen škrat. Velik je bil komaj za ped. Imel je tenak glas in majhno zeleno kapico. “Prihajam z Božičkove gore,” je nadaljeval, “in sem Božičkov pomočnik. Pomagam mu raznašati darila in pripravljati sani. To je častno delo. Naj vam povem zgodbo te zime?” je hitel govoriti. “Zagotovo vas zanima,” je bil navdušen.

“To zimo je sneg res medel. Vse hiše so bile pokrite s snegom, ulice so bile zasnežene in vse je bilo belo, razen kak dovoz. Razmere so bile zelo ugodne za razvažanje daril, pa tudi dobre za smučanje, kepanje, sankanje in drsanje. Tako se je Božiček odpravil na pot. Z mano vred je letel nad hišo Janezka, Tončka, Jane, Mete, Lovra … Vsem smo uspešno dostavili darila, le pri Lovru se je zapletlo. Darila nismo našli,” je zgroženo dejal škrat. “A morali smo ga najti. Hitro smo pristali na veliki površini. Sprva smo mislili, da je kak park, a smo se hudo zmotili. Bilo je drsališče. Božiček je spretno parkiral sani, a jeleni niso mogli hoditi po ledu. Hitro je začel sam vleči sani, jaz pa sem iskal darilo. Mudilo se je. Preden pa sem stopil s sani, sem opazil pismo, ki je letelo sem in tja. Poskusil sem ga ujeti, a to ni bilo lahko. Ko sem stopil na led, sem najprej trikrat padel na rit, potem pa sem se še enkrat ujel na roke. Ko sem se končno pobral, sem se previdno premaknil. Kmalu sem že znal loviti ravnotežje in celo drsati mi je uspelo. Ulovil sem pismo in ga odprl. V njem je pisalo:

Dragi Božiček!

Kar si želim, ni preveč. Želim si samo, da bi bila naša družina srečna.

Pozdrav, Lovro

“Ko sem to povedal Božičku, je samo nekaj napisal na list in že sva poletela proti Lovru. List papirja sva položila na okensko polico Lovrove sobe. Nihče pa še danes ne ve, kaj je Božiček napisal na list papirja. Vemo le to, da se od takrat Lovro ves čas sladko smehlja« je svojo zgodbo končal nagajivi škrat Gregor.

Napisal: Domen P.

***

BOŽIČNA ZMEDA

Nekoč je v majhni vasi živel Božiček, ki se je pripravljal na božič. Bil je prijazen gospod, ki je imel rad otroke. Vsak dan je obiskoval tovarno igrač in pripravljal darila. Njegov škrat mu je povedal, da bo na božični večer snežni metež, ampak Božiček mu ni verjel, saj se je škrat že velikokrat zmotil. Božiček je že komaj čakal na večer, ko se bo odpravil na pot. Med potjo je začelo močno snežiti. Božiček ni videl poti, zato se je moral vrniti v vasico in poiskati pomoč. V vasici je srečal raztresenega škrata, ki mu je priznal, da je po nesreči z vročo čokolado polil koledar in da bo božič šele naslednji dan. Tega se je Božiček zelo razveselil, saj mu ne bi uspelo dostaviti vseh daril. Naslednji dan je nehalo snežiti in Božiček je vsem otrokom pravočasno dostavil darila.

Napisal: Kristian D.

***

BOŽIČNI PIŠKOTI

Živel je zelo priden, delaven mož, ki mu je bilo ime Božiček. Pri njem so stanovali tudi škrati. Vsako leto so skupaj pripravili darila za otroke po vsem svetu. Ker je letos s pripravami malo pohitel, mu je postalo dolgčas. Sklenil je, da bo presenetil tudi svojo ženo. Spekel ji bo piškote. Delo mu je šlo zelo dobro od rok, vendar — joj — pozabil je na čas in piškoti so se zažgali. Bil je žalosten, saj mu je zmanjkalo vseh sestavin in ni mogel speči novih. V težavah pa ti priskočijo na pomoč prijatelji. Tako so Božičku škrati pomagali speči nove piškote.

Napisala: Maša Š.

***

BOŽIČNI PIŠKOTI

V Božičkovi deželi je natančna škratinja skrbela za jelene in pekla piškote.

Nekega dne je med peko piškotov začela razmišljati. To je bilo zelo čudno, saj med delom nikoli ni razmišljala. Vsi so jo začudeno gledali in z odprtimi usti čakali, kaj bo povedala. Domislila se je, da bi med darila za otroke dali tudi piškote, in tako bi bilo darilo tudi sladko darilo. Vsi so bili navdušeni, a ko so se spomnili, da le ona zna peči piškote, so obstali. Škratinja pa ni bila nič zaskrbljena, piškote je začela peči dan pred božičem. A kaj, ko je bil tisti dan njen »štorasti« dan. Vse ji je šlo narobe. Zažgala je piškote. Bila je zelo žalostna. Ni vedela, kaj naj naredi. Takrat pa so škrati predlagali, da bodo oni pekli, ona pa naj jih pri delu vodi. Tako njen »štorasti« dan ne bo pokvaril veselja.

Spekli so slastne piškote in razveselili otroke.

Napisala: Neža T.

***

Snežni metež

Bil je teden pred božičem. V Božičkovi delavnici je vladal cel trušč. Vsi škrati so hitro izdelovali in zavijali darila.

Delali so na dveh tekočih trakovih. Božiček je hodil po dvorani, pomagal in svetoval. Vsi so bili zaskrbljeni zaradi vremena, saj ne bi bilo prvič, da bi snežilo. Takrat bi sani težko letele in jeleni bi bili utrujeni. Prišel je božični dan. Vsa darila so naložili v veliko rdečo vrečo. Skoraj je bil že večer. Odločili so se, da bodo odrinili nekoliko prej. Jeleni so stekli, toda tretjemu je zdrsnilo. Vsa darila so padla na spolzka tla. Hitro so jih začeli pobirati, medtem pa je začelo še močno snežiti. Zbrali so se vsi škrati in si razdelili delo; eni so tekli naročit sol, drugi so odšli v delavnico po lopate, tretji pa po pesek, da posujejo pot. Ker so si med seboj pomagali, je bila pot hitro očiščena in Božičkove sani so lahko poletele. Uspelo jim je raznesti vsa darila.

Utrujeni so se vrnili v delavnico in si pripravili vročo čokolado.

Napisal: Timotej V.

***

Učiteljica: Sonja I. D.