V okviru ERASMUS+ projekta so naši prvošolci »napisali« pisma vrstnikom v Sevilli. Vlogo poštarja je prevzela učiteljica Simona, ki je spremljala devetošolce na izmenjavi.
Španski vrstniki so bili pisem zelo veseli in zadnji dan smo prejeli povratno pošto.
Prvo vprašanje učencev 1.b ob vrnitvi učiteljice Simone je bilo: »Si prinesla pisma?«
Lahko si predstavljate njihovo veselje ob prebiranju.
Od 22. do 26. januarja 2024 je Teden pisanja z roko, ki poteka pod okriljem društva Radi pišemo z roko, povezal in privabil k pisanju kar 150 učencev naše šole. Pokukajte, kaj vse je nastalo pod našimi peresi.
V drugem razredu smo občudovali skoraj 100 let stare zvezke Albina Štefančiča, ki je bil leta 1926/1927 učenec 2. c razreda Realke v Ljubljani. Takrat je bil star 14 let. Na svojega dedka je učiteljica Urška Macura zelo ponosna in skrbno hrani njegove zvezke. Posebej smo se navdušili nad Lepopisnico in ugotovili, da so se nekoč pri pisanju zelo trudili, saj niso imeli tako dobrih zvezkov in nalivnih peres, kot jih imamo danes. Z veliko natančnostjo so zapisovali črke, besede in sestavke!
Starše smo prosili, da nam pokažejo svoje spominske knjige. Nekateri so jih celo prinesli v šolo. To je bilo občudovanje in opazovanje različnih pisav! Tudi mi bi imeli spominsko knjigo.
Sodeloval je tudi naš ravnatelj gospod Farič in nam napisal pismo.
Ob vsem dogajanju smo veselo prijeli svinčnike in napisali zapise o nas ter vse tudi obogatili z risbami. Učenci drugega razreda še ne znamo pisati vseh pisanih črk, zato smo pisali z malimi in velikimi tiskanimi črkami. Po zapisu smo jih veselo brali in se spoznavali.
V 4. razredu so se odločili, da bodo svoje spomine in sanje o prihodnosti strnili kar v krajše knjižice. Bili so pisatelji in ilustratorji. Še posebej so se razpisali pri svojem sanjskem poklicu. Kar nekaj jih je potarnalo, da jih je zaradi pisanja bolela roka, vendar so bili s končnim izdelkom zadovoljni, saj bodo svoje spomine lahko prebirali tudi čez nekaj let.
5. razred
Učenci 5. razreda so uživali pri pisanju in opisovanju samega sebe in se veselili vprašanj o svojem sanjskem poklicu in prihodnosti, ki jih čaka. Zanimivo, da tudi niso imeli nobenih pripomb, da jim je težko pisati. Nekaterih besed učenci niso razumeli in jih je bilo potrebno pojasnjevati in razložiti, da so lahko ustvarjali.
V 6. razredu je sodelovalo 12 učenk, medtem ko je bilo dečke težje motivirati. Učenke so oblikovale papirnate knjižice, v katere se dnevno zapisovale misli o sebi, današnjem svetu in prihodnosti (v pomoč so nam bile dane iztočnice, ki jih je pripravilo društvo). Zanimivo je, da so z veseljem sodelovale tudi tiste učenke, ki običajno pri pouku ne pišejo rade ali pa imajo pri pisanju celo težave. Motiviralo jih je, da so lahko pisale o sebi in svojem videnju sveta. Razgrnila se ni le raznolikost njihovih pisav, ampak tudi pisanost njihovih pogledov, čustev in želja …
Učiteljice Karmen Korez, Sonja Istenič Dizdarević, Barbara Jordan Fleten, Bojana Tavčar, Sandra Kete, Jana Janša in Urška Macura smo učence v Tednu pisanja z roko popeljale po prelepem svetu pisanja z nalivnim peresom in se z njimi veselile napisanega.
V četrtek, 11. 1. 2024, je skupina šolskih prostovoljcev skupaj z mentoricami prijazno sprejela varovance Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane.
Ogledali so si del šolskih prostorov, se preizkusili v čutni poti ter družabnih igrah ter druženje nadaljevali v prijetnem klepetu ob kavi in čaju.
Učenci 7. b so za domače branje prebrali Dahlove Odvratne rime, nato pa na podlagi prebranega napisali nekaj čisto svojih zgodb.
Pepelka in Marjeta
Poznate zgodbo? Ta ni prava. Resnična je precej zabavna. V tej zgodbi Pepelka ni prijazna, ampak nesramna. Bila je zelo postavna in vzvišena. Imela je sestro Marjeto, ki je na vrtu rada sadila meto. Marjeta je bila zelo tiha, imela je fanta Miha. Marjeta imela ga je zase, a ni verjela vase. Raje je imela klobase. Hrana jo je prevzela, zato je postala debela. Pepelka Marjeti je Miha vzela. Oba sta bila vesela. Pepelka sčasoma do Miha je postala nesramna. Marjeta spet bila je glavna. Miha je dojel, da Marjeta je ena, zamenjati je ne more nobena.
Jana, Maja, Bine, Luka, Viktor
***
Čarobno potovanje Sneguljčice
Sneguljčica je nekega dne v svoji sobi našla staro, skrivnostno knjigo. Ko jo je odprla, se je nenadoma znašla v čudovitem kraljestvu, polnem čarobnih bitij in čudežnih pokrajin. Tam je srečala prijazne vilince, ki so ji povedali, da je prispela v Kraljestvo Sanj.
Tu je Sneguljčica doživela neverjetne pustolovščine. Sodelovala je v čarobnih tekmovanjih s samorogi, letela je na hrbtu zmaja in se igrala z živahnimi vilinskimi metulji. Občudovala je tudi bleščeče slapove, ki so se spuščali s kristalnih gora. Med svojim potovanjem je Sneguljčica spoznala tudi modrega zmaja, ki ji je dal dragocen nasvet. Povedal ji je, da je ključ do sreče in čarobnih trenutkov v življenju, da sledi svojim sanjam in se ne boji stopiti izven svoje cone udobja. Po nekaj čarobnih dneh v Kraljestvu Sanj se je Sneguljčica odločila, da se vrne nazaj v svoj svet. Vanj se je vrnila zato, ker je pogrešala svoje prijatelje in družino. Kljub vsem dogodivščinam, ki so se ji zgodile, je ugotovila, da je doma najlepše.
S polno glavo novih spominov in srčno polno poguma se je vrnila domov, vedoč, da se bo vedno lahko zanesla na domišljijo, ki jo popelje na nove pustolovščine.
V letošnjem šolskem letu smo se kot UNESCO šola pridružili projektu ARHITEKTURNA DEDIŠČINA V FOTOGRAFIJI. Namen projekta je ozaveščati učence o pomembnosti arhitekturne dediščine, kakšen odnos so imeli naši predniki do prostora in okolja ter kako so v njem in z njim živeli. Učenci so raziskovali tudi kakšne materiale in mojstrske tehnike so v preteklosti uporabljali arhitekti.
Sodelujoči učenci so skozi fotografijo prepoznavali in predstavili arhitekturno dediščino svojega lokalnega okolja in ob tem spoznavali osnove fotografije. V projektu smo se osredotočili na arhitekturo Jožeta Plečnika. Zanimanje za projekt je preseglo naša pričakovanja, še posebej zato, ker so vse dejavnosti potekale v popoldanskem času, ko imajo učenci že druge obšolske obveznosti. Prijavilo se je kar 52 učencev od 4. do 9. razreda, v posameznih dejavnosti pa jih je sodelovalo okoli 20. Nekateri učenci so fotografiranje izvedli tudi sami v svojem prostem času.
V mesecu marcu in aprilu smo izvedli delavnice, na katerih so učenci pridobili nova znanja o fotografiji (kompozicija, svetloba, obdelava fotografij na računalniku) in izvedli dve fotografiranji na terenu v središču Ljubljane in na Plečnikovih Žalah. Učiteljica likovne umetnosti je ob tem učence z razlago popeljala v življenje in delo Jožeta Plečnika.
Med fotografijami učencev smo izbrali 6 fotografij, ki smo jih poslali na natečaj, vsi učenci pa bodo vsaj z eno svojo fotografijo sodelovali na šolski fotografski razstavi, s katero bomo predstavili projekt tudi staršem in ostalim učiteljem ter obiskovalcem šole.
Fotografije, ki so bile izbrane za natečaj:
Zaradi velikega zanimanja učencev za nadaljnje sodelovanje v projektu smo se odločili, da projekt izvedemo tudi v prihodnjem šolskem letu in učencem predstavimo čim več naše bogate arhitekturne dediščine.
S šolskimi prostovoljci Ivono, Erin, Ivano, Saro, Nušo, Livijo in Timotejem smo v torek, 18. 4. 2023, obiskali Dom za starejše občane Bežigrad, kjer smo z njihovimi stanovalci ustvarjali pomladanske rožice, ki jih bodo lahko podarili svojim najdražjim.
V okviru projekta Erazmus + Learn and participate smo s Tišo O., Laro B., Lovrom B. V. in Davidom P. obiskali madžarsko šolo. Vabljeni k ogledu fotografij, s katerimi smo ujeli vtise z našega obiska.