Kategorija: Ustvarjalnica – 6. do 9. razred

Odvratne rime

Odvratne rime

Pripravila: Nika Švigelj

Učenci 7. b so za domače branje prebrali Dahlove Odvratne rime, nato pa na podlagi prebranega napisali nekaj čisto svojih zgodb.

Pepelka in Marjeta

Poznate zgodbo? Ta ni prava. Resnična je precej zabavna. V tej zgodbi Pepelka ni prijazna, ampak nesramna. Bila je zelo postavna in vzvišena. Imela je sestro Marjeto, ki je na vrtu rada sadila meto. Marjeta je bila zelo tiha, imela je fanta Miha. Marjeta imela ga je zase, a ni verjela vase. Raje je imela klobase. Hrana jo je prevzela, zato je postala debela. Pepelka Marjeti je Miha vzela. Oba sta bila vesela. Pepelka sčasoma do Miha je postala nesramna. Marjeta spet bila je glavna. Miha je dojel, da Marjeta je ena, zamenjati je ne more nobena.

Jana, Maja, Bine, Luka, Viktor

***

Čarobno potovanje Sneguljčice

Sneguljčica je nekega dne v svoji sobi našla staro, skrivnostno knjigo. Ko jo je odprla, se je nenadoma znašla v čudovitem kraljestvu, polnem čarobnih bitij in čudežnih pokrajin. Tam je srečala prijazne vilince, ki so ji povedali, da je prispela v Kraljestvo Sanj.

Tu je Sneguljčica doživela neverjetne pustolovščine. Sodelovala je v čarobnih tekmovanjih s samorogi, letela je na hrbtu zmaja in se igrala z živahnimi vilinskimi metulji. Občudovala je tudi bleščeče slapove, ki so se spuščali s kristalnih gora. Med svojim potovanjem je Sneguljčica spoznala tudi modrega zmaja, ki ji je dal dragocen nasvet. Povedal ji je, da je ključ do sreče in čarobnih trenutkov v življenju, da sledi svojim sanjam in se ne boji stopiti izven svoje cone udobja. Po nekaj čarobnih dneh v Kraljestvu Sanj se je Sneguljčica odločila, da se vrne nazaj v svoj svet. Vanj se je vrnila zato, ker je pogrešala svoje prijatelje in družino. Kljub vsem dogodivščinam, ki so se ji zgodile, je ugotovila, da je doma najlepše.

S polno glavo novih spominov in srčno polno poguma se je vrnila domov, vedoč, da se bo vedno lahko zanesla na domišljijo, ki jo popelje na nove pustolovščine.

Nikolina P., Nika R, Harun R, Ajna A. 

Sick in summer

Sick in summer

Pri pouku glasbe učenci zlagajo svoje melodije. Nekateri pa se nato izkažejo tudi kot izvrstni pisci besedil. S svojimi teksti prav zagotovo izstopa sedmošolka Taja.

Napisala: Taja K., 7. a

I’m sitting on the beach reading a book

we were spending it in another nation.

when something caught my eye – I needed to take a look.

There stood my crush with sky blue eyes

oh, he was more handsome than all the other guys.

He asked me to hang out

and of course I complied.

Washed my hair, picked the pretty dress

and with still wet hair I rushed outside.

It was windy though, so I threw up.

The same night

I had to be inside.

It was a bummer

it really hurts to be sick in summer.

In summer.

It’s really bad

to be sick in summer.

In summer.

After the date he started to visit me

because I was sick

I didn’t look as pretty.

After I got better we went for a walk

he was acting really suspicious, so I started to talk.

A voice in my head told me the danger is near

then he told me the words I hoped never to hear.

The words hurt more than as if he broke my neck

it turned out he was seeing a girl behind my back.

On my way back home I started to cry

while in my head I kept asking myself why.

That girl was obviously better than me

so I took a swim in the sea.

Pripravila učitelja: V. R. Petrova in D. Lisec

Solze veselja

Solze veselja

V 7. razredu so učenci za domačo nalogo napisali pripovedi o različnih doživetjih. Pri pouku so jih nato prebrali in z zanimanjem prisluhnili drug drugemu. Veliko pohval je za svoj spis dobila Sara, ki je napisala pripoved o tem, kako je dobila svojega prvega mucka Lumpija.

Napisala: Sara K. K., 7. a

Solze veselja

Povedala vam bom zgodbo, kako sem 26. novembra 2014 v Podčetrtku dobila svojega prvega mucka Lumpija.

Že ko sem bila v vrtcu, sem imela zelo rada živali. Najprej smo imeli samojeda Aša in nato še kotona Srečka. Oba kužka smo zaradi bolezni izgubili, zato sem začela mami prositi, da bi imeli mucka. Po več tednih prošenj mi jo je končno uspelo prepričati.

Najprej je mami poklicala rejnika, ki ga je našla s pomočjo oglasov. Nato sva odšli v trgovino za živali in nakupili vse potrebno za novega hišnega ljubljenčka. Ko sem se naslednji dan vrnila iz šole, smo se takoj odpravili na pot. Po navadi sem v avtu  zaspala, ampak takrat sem bila preveč vznemirjena. Po eni uri in pol vožnje smo prispeli v Podčetrtek.

Rejnik nas je že čakal pred  svojo hišo blizu Term Olimia. Takoj nas je prijazno povabil v hišo. Oba mucka je prinesel k meni in rekel: ,,Zdaj si pa le izberi enega.” Odločitev je bila zelo težka, saj sta mi bila oba zelo všeč.

 ,,Izbrala bom tega, ker je bolj igriv,” sem mu odgovorila. Mami ga je nato plačala, in ko smo ga dali v transportno kletko, smo se odpravili proti Ljubljani. Tudi med potjo domov nisem zaspala, ampak sem se ves čas pogovarjala z njim. Od sreče, da mi ga je uspelo dobiti, sem zajokala. Borba z mami je bila dolgotrajna in zahtevna.

Ko smo prispeli domov, je mucek takoj začel raziskovati nov dom. Mami mi je rekla: ,,Ta mucek je pa pravi lump!” Vsi smo se zasmejali in se soglasno strinjali, da mu bo ime Lumpi. Ko je že prvi večer zaspal v mojem naročju, sem ponovno zajokala od veselja.

Od tedaj je minilo že 7 let in Lumpija imamo še vedno vsi neizmerno radi, kot prvi dan, ko je prišel v naš dom. Vsi se tudi zavedamo, da smo mu izbrali pravo ime, saj je do sedaj dokazal, da mu ne zmanjka idej za nove in nove dogodivščine. Tudi jaz sem se naučila, da je takrat, ko si nečesa resnično želimo, dobro vztrajati, saj imamo tako več možnosti, da se nam želja izpolni.

Ob slovenskem kulturnem prazniku

Ob slovenskem kulturnem prazniku

Tudi letos smo, čeprav na daljavo, v šoli obeležili Prešernov dan. Osmošolka Monika M. je ob tej priložnosti napisala napisala izvirni dramski prizor Vojna za Prešerna in ga zaigrala skupaj s svojimi sošolci.

Mentorica prireditve je bila učiteljica Laura R.

Ostrovrhar obišče Rozamundo

Ostrovrhar obišče Rozamundo

Osmošolci so pri pouku brali Prešernovo Turjaško Rozamundo. Pesem govori o prevzetni in izbirčni Turjačanki, ki svojega snubca Ostrovrharja pošlje v Bosno, da bi se prepričala, ali tam res živi dekle, ki jo prekaša v lepoti. A glej ga zlomka! Romantični Ostrovrhar se zaljubi v Lejlo, Rozamunda pa se odpove ljubezenski in družinski sreči ter odide v samostan. A tu zgodbe še ni konec …

Napisal: Nejc P., 8. a

Leta tečejo v neskončnost, 
raja dela, trpi in mrje, 
Rozamunda obdrži pokončnost, 
Ostrovrhar vsako leto bolj žaluje. 
Lejla je postala mati. 
»Ostrovrhar,« pravi, »ne ga srati, 
vojne, vero in potovanja boš opustil, 
mene in otroke boš častil.« 
Ostrovrhar vene kot solata, 
postal domača je copata. 
Spomni se Rozamundine miline, 
lepega dne od Lejle kar izgine. 
S sklonjeno glavo pridrvi v klošter, 
tam ga zagleda fajmošter. 
Pokliče Rozamundo, 
ki vsa brhka še in mila prihiti. 
Ostrovrhar, nekoč cvet junakov, 
zdaj ves strt pred njo kleči. 
»O, Rozamunda, moja sladka, 
moja usoda ni več gladka, 
kaj storiti mi je zdaj, 
da povrne se mi raj?« 
Rozamunda ga pogleda, 
jezik njen bistro opleta: 
»Kar želel si, to imaš, 
nič ni vredno, da se zdaj kesaš!« 
Glavo visoko dvigne Rozamunda, 
nazaj v klošter odhiti. 
Glej ga, vraga, 
nič kesanje ne pomaga, 
Ostrovrhar s sklonjeno glavo 
se za vedno izgubi. 

Moj obstoj bi razburil Prešerna

Moj obstoj bi razburil Prešerna

Kakšno je sporočilo Prešernove balade Povodni mož? Je prav, da je Urško odpeljal povodni mož? Je prevzetnost in domišljavost treba kaznovati? Osmošolka Gaja je prestopila okvire osnovnošolske interpretacije in s svojo pesmijo “izzvala” velikega slovenskega poeta.

Napisala: Gaja S., 8. a

Nobena moja zveza ni dolgo trajala,  

vsi v vasi so verjeli, da sem moške le zavajala.  

Še Prešeren sam je rekel, da so dekleta kot jaz kaznovana,  

naj te starci že enkrat uvidijo, da sem po krivem obtoževana. 

Kot Mr. Darcy naj prevzetna bi bila,  

vsakega moškega na poti okrog svojega prsta bi ovila. 

Če ima moški žensk sto na roki, bo znan kot igralec, 

če jaz isto igro začnem, bo na cesti za mano kričal žaljivke neznani izzivalec. 

Ljudje sovražijo ženske, ki se imajo rade, 

zmeraj zatrjevali so: »To grde so navade!« 

Pa tudi, če do neba sega mi ego,  

zakaj vas jaz tako hitro spravim v zadrego? 

Vas moja svoboda v telo neustavljivo gloda? 

Je prepovedano imeti visoko samozavest, 

so v šoli to razumeli kot eno izmed grešnih gest? 

Vsak dan lepoto potrdi mi lastno ogledalo,  

gruče moških me je že obsesivno oboževalo. 

Predraga soseda, življenje ni vojna, 

malo oddahni si od tiste terase, ki imenuješ jo linija bojna.  

Ni treba, da ustrezam vašim normam,  

raje osredotočite se h govora vrednim borbam.  

Kdo učil me je ljudi ubiti? Kdo učil me je neizmerno ljubiti? 

Kdo bi si mislil, da lahko zaradi pretirane zaželenosti,  

potisnjen si v izolirano sobo odtujenosti. 

Skromnost nikoli bila ni vrlina moja, 

a zaradi predsodkov postala je težava tvoja. 

… 

Moje telo ni tvoja lastnina, 

ni moja dolžnost te omamiti kot razna vina.  

Moje telo ni politično igrišče, 

niti vašega nekontroliranega poželenja središče.  

Imam svoj glas, ne boš me utišal, 

ne pustim, da dušo mojo boš ponižal. 

Nisem posest tega morbidnega mesta, 

da bi se po meni brezbrižno roke sprehajale.  

Naj zavede vas ne moja prelepa cesta, 

vaše neumnosti mojih načel ne bodo zavajale.  

Moja koža ne bo z vašimi pogledi staromodnimi zamazana,  

z vsem sovraštvom, ki ga premorete iznakažena.  

S pogledi obsojajočimi se ne bom obremenjevala, 

nimam razloga, da bi se sramovala.  

Kaj ne prenese besedice NE tvoj moški ponos,  

nisem del moža, s katerim imam odnos.  

Ljubezen me ne naredi cele, 

sem samostojna kot ostale punce, ki so živele. 

Obleka ne naredi človeka,  

ne glede na to, kar nosim, dolžen si mi spoštovanja,  

odrasti in opusti otročja omadeževanja. 

Zame nevidni so vaši standardi lepote,  

nimajo smisla, niso odvisni od moje vrednote.  

Za svoj obstoj se nimam namena opravičevati,  

sebe mislim v vsej svoji svetlobi poveličevati.  

V svoji koži se prijetno počutim,  

to ni ravno glasba vašim ušesom, slutim. 

Iščete ženske, ki so se pripravljene podrediti, 

z veseljem vam sporočam, da morate z moje poti rano skreniti.  

Moja samovšečnost pripeljala me bo v večnost. 

Oprostite, a moram se odpraviti,  

saj veste, kaj so nam vedno želeli praviti — 

noč ima svojo moč.  

Mačje tačke

Mačje tačke

Napisala: Mojca M., 9. b

Lucija je bila vedno ljubiteljica mačk in imela je to srečo, da nihče v družini ni imel alergije na mačke, saj je tako lahko imela eno in z veseljem skrbela zanjo. 

Bilo pa je tako, da je bila nekega poznega popoldneva Muca zelo nemirna, zato jo je Lucija spustila iz hiše, ker je slutila, da si želi iti na bližnje polje in loviti miši. Lucija je pravilno uganila želje svoje mucke, jo spustila ven in tako v miru končala esej za biologijo. Muca pa se je res odpravila na blatno polje in iskala miške. A ker je čez čas ugotovila, da v tem delu dneva ne bo uspešna, se je odločila, da bi ji bolj prijalo spati notri na toplem. Vrnila se je ravno pravi čas, ko se je Lucijin brat vrnil s treninga in jo je spustil v hišo.  

Ko je Lucija zaslišala brata, mu je zaklicala, naj si gre oprat lase, ker je ravno dokončala esej. Brat pa je bil lačen, zato se je odpravil v kuhinjo in ni opazil, da se je Muca odtihotapila po stopnicah. Ko je prišla v Lucijino sobo, je na okenski polici zagledala siničko. Skočila je na pisalno mizo in poizkušala priti do nje. Sprehajala se je po mizi in se ni ozirala na papirje, ki so ležali na njej. Ko je sinička odletela, je skočila na posteljo, se zvila v klopčič in si privoščila spanec.  

Medtem je domov prišla Lucijina mami, in ko je zagledala blatne tačke po stopnicah in povsod, kjer je Muca hodila, se je odpravila v Lucijino sobo, da ji pove, naj počisti. V tistem trenutku je tudi Lucija prišla iz kopalnice in srečali sta se v njeni  sobi. 

Mama je opazila blatne tačke na beli posteljnini, Lucija pa na stolu pri mizi. Ko se ji je približala, je zakričala. “Kaj pa je?” jo je vprašala mami. Lucija je s prstom pokazala na svoj na roko napisan esej, poln blatnih tačk, tako da si komaj videl, kaj je napisano.  Mami se je sklonila k Muci, pogledala njene tačke in ji rekla: “Kaže, da si je tačke že umila. Ti pa najprej preobleci posteljo, prevleko daj kar v pralni stroj, potem pa esej še enkrat prepiši.”  

Tako se je Lucija lotila dela. Preden se je lotila prepisovanja, je še zaprla zvezek za geografijo. Mislila se je učiti, ker jim je učiteljica napovedala, da bo spraševala. Potem pa se je lotila prepisovanja. 

Naslednji dan je oddala esej učiteljici za biologijo in že skoraj pozabila na dogodek z umazanimi tačkami. Ko pa je vstopila v učilnico za geografijo, je bila učiteljica videti zelo razkačena. Naznanila je, da bo celo uro spraševala. Sedla je za kateder in poiskala seznam učencev: “Danes smo devetnajstega oktobra, to pomeni devetnajst minus enajst, kar je osem. Pa še minus pet, ker je to peta ura … poglejmo, kdo je tretji. Lucija Boccaccio!” 

“Oh, c’mon! Kje je mene sedaj našla?” si je mislila Lucija. Učiteljici je podala svoj zvezek in se postavila k zemljevidu. Učiteljica ji je rekla: “Italijanski priimek. No, nam boš pa povedala kaj o Italiji.” 

Začela ji je postavljati vprašanja in Lucija ji je znala odgovoriti na približno polovico. Nato pa je učiteljica odprla njen zvezek na zadnji popisani strani: “No, kaj pa je to?” Lucija je pogledala: “Ah, saj to ne more biti res, še geografija je polna umazanih tačk!” 

Nato je učiteljici povedala, kaj se ji je zgodilo. Učiteljica, ki je bila tudi ljubiteljica mačk, je začela pripovedovati o svoji mački, nato pa je Luciji dejala: “Ah, ti si vzorna učenka, če ti pa ljubljenčki nagajajo, ti pa vendarle enkrat lahko oprostimo. A se boš naučila do petka?” 

Lucija ji je navdušeno pritrdila in se vrnila v svojo klop, na poti pa je kamen, ki se ji je odvalil od srca, pristal na srcu naslednje žrtve spraševanja. 

Učiteljica: Laura R.