Pripravila: Urška Macura

Pred zajtrkom so učenci 1. razreda razmišljali in pripovedovali …

Zakaj dobimo v šoli brezplačni tradicionalni slovenski zajtrk?

Ker po celem svetu zmanjkuje denarja. Ker smo šolarji. Ker je to dober zajtrk. Da bi pojedli čim več medu. Da bi se navadili jesti zajtrk. Da bi jedli hrano iz Ljubljane. Da bi bili veseli in zdravi.

Kako bi Nezemljanu opisali čebelo?

Je mala živalica. Čebela je rjava in rumena. Na glavi ima črne tipalke. Ima krila in leti. Ima šest črnih nog. Ima želo, z njim te piči. Pik boli in čebela umre. Leta na rožice in s cveta na cvet. Nabira cvetni prah in naredi med. Obstaja več vrst čebel. Je zelo koristna žival.

Po sladkem zajtrku so imeli učenci odlične zamisli in žlički za med iskali ime. Poimenovali bi jo: bubica, navijalka, medena ropotuljica, valjarček …

Na posnetku so občudovali čebelarja in njegovo znanje, pogum za delo s čebelami. Reševali so uganke, si ogledali plakat in knjige o kranjski sivki, avtohtoni slovenski čebeli. Z likovnimi izdelki so okrasili razredni pano. Razgibal jih je ples na pesem skupine Čuki Čebelice , prisluhnili so knjigi Marjana Mančka Iz  dnevnika čebelice Medke in prigodam Čebelice Adele.

ČEBELE

Ena, dva, ena, dva,
čebelica me rada ima.
Tri, štiri, tri, štiri,
jablane nam opraši.  

Pet, šest, pet, šest,
zdaj gremo pa med pojest.
Sedem, osem, sedem, osem,
kruha, masla, medu, prosim.

Devet, deset, devet, deset,
zahvalimo se čebelam spet.

Drage čebele, hvala!

Napisali: Naja M. P. in Taja K., 9. A

Tudi v letošnjem šolskem letu sva bili s sošolko povabljeni na likovni tabor. Čeprav sva se podobnega tabora obe udeležili že ob koncu 8. razreda, sva se tudi tokrat prijavili in z veseljem odšli novim ustvarjalnim dogodivščinam naproti.

Nastanjeni smo bili v CŠOD Burja. Bivali smo v sobi za osem oseb, kar ni ravno najboljše, saj je zvečer zaradi hrupa kar težko zaspati. Običajno se klepetanje zavleče pozno v noč. Zjutraj pa je tako težko vstati …

Že prvi dan smo si ogledali Portorož in kasneje še Piran. Vreme sicer ni bilo najlepše, vendar je bil sprehod po Tartinijevem trgu in ozkih piranskih ulicah zelo zanimiv.

V soboto smo obiskali vrt kaktusov, od koder smo se vsi vrnili polnih rok – kaktusov namreč, ki smo jih veselo kupovali. Razložili so nam, kako skrbeti zanje, in upava, da nama bodo tudi doma lepo uspevali na okenskih policah.

Del vsebine likovnega tabora pa so bile seveda tudi ustvarjalne delavnice, kjer smo risali logotipe, ustvarjali z glino in kamni. Ta del nama je bil zelo všeč, saj obe radi ustvarjava in se prepuščava lastni domišljiji in spretnosti.

Zadnji dan smo obiskali še mesto Koper. Končno smo se celo približali morju, se celo malo »namakali« (voda pač ni bila več kopalno topla). V dobro voljo so nas spravile tudi velike kepice sladoleda, ki smo si jih privoščili še pred kosilom.

Zgodaj popoldne smo se odpravili proti Ljubljani. Imeli smo srečo – promet po avtocesti je potekal brez zastojev in hitro smo se spet znašli v Novih Jaršah. Tridnevni tabor je spet (pre)hitro minil, ostali pa nam bodo spomini na prijetno druženje, ustvarjanje, morje in sonce. In ja, obe sva mnenja, da bi šli še enkrat!

Fotografije: Naja M. P., 9. A

Pripravila: Maja Jug

V mesecu septembru so prvošolčki spoznali prometni režim v okolici šole. V okviru projekta Varno v vrtec in šolo so učenci 1. b iz naravnega materiala, ki so ga našli v gozdu, izdelali maketo Osnovne šole Jožeta Moškriča. Maketo so dopolnili z dvema veveričkama, ki so ju spoznali v zgodbi Veverička Tinka gre v šolo. Prometne znake znake ter križišča so izdelovali tudi v 1. a razredu. Ob nastalih izdelkih so utrjevali usvojeno znanje.