Bilo mi je žal …

Sedmošolci so v času pouka na daljavo brali Vorančevo besedilo Potolčeni kramoh, ki govori o krivici in obžalovanju … Sara in Pia sta poustvarili njegovo delo in napisali pripoved iz lastnih izkušenj.

Napisala: Sara J. M., 7. a

Pripovedovala bom o dogodku, ko sem se skregala s svojim bratcem Rubenom. Dogodka se še zdaj dobro spomnim.

Moj mlajši bratec Ruben je imel takrat 7 let. Zelo rad kuha, zato se je odločil, da nam bo skuhal večerjo. S pomočjo mami je naredil lazanjo ter jo dal peči v pečico. Medtem ko se je pekla, se je šel igrat v mojo sobo. Temu takrat nisem posvečala veliko pozornosti, a ko sem po dvajsetih minutah prišla v svojo sobo, sem videla, da skuša nekaj skriti pod mojo posteljo. S povzdignjenim glasom sem rekla: “Ruben, kaj delaš pod mojo posteljo!?” Nedolžno me je pogledal in mi pokazal raztrgano sliko, ki jo je držal v rokah. Sliko sem mu vzela in ugotovila, da je to moja slika, ki sem jo narisala dedku, preden je umrl. Postala sem zelo žalostna in jezna, zato sem ga nagnala iz sobe. Ravno takrat je bila lazanja pečena, zato smo šli vsi skupaj k mizi. Poskusila sem jo, in ker sem bila še vedno jezna nanj, sem rekla: “To je najslabša lazanja, kar sem jih kdaj jedla. Ruben, ti nikoli ne boš znal dobro kuhati!” Pogledal me je in začel jokati. Mami se je zasmilil in mi je rekla: “Sara, kljub temu da ti je strgal sliko, mu tega ne bi smela reči, saj je bila verjetno nesreča.” Počutila sem se slabo, zato sem šla do njega in mu rekla: “Oprosti, Ruben, tega nisem mislila, bila sem samo jezna, ker si strgal mojo sliko.” Objel me je in se tudi on opravičil meni.

Še danes se počutim slabo, ker sem se tako odzvala. Naučila sem se, da moram dvakrat premisliti, preden naslednjič rečem kaj takega.

 

Napisala: Pia Kristina M., 7. b

Pred časom sem bila skupaj s sestrično Piko in njenim mlajšim bratcem Timom pri babici na počitnicah. K babici grem zelo rada, saj živi v majhni vasi, kjer se vsi poznajo in so vsi zelo prijazni. Z babico vedno počneva zabavne stvari: kuhava, pečeva, gledava televizijo, včasih greva kupovat obleke, hodiva pozno spat … Če pa nas je pri babici več vnukov hkrati, pa so počitnice še bolj zabavne.

Tako je bilo tudi tokrat. Zabavali smo se, enkrat smo se šli kopat, šli smo na obisk k sorodnikom, pa tudi na izlet … in tako so nam dnevi hitro minevali. S sestrično Piko, ki je tri leta mlajša od mene, se še kar dobro razumeva, včasih pa se tudi skregava. Tako je bilo tudi tistega dne. Tima, mojega pet let mlajšega bratranca, ki je zelo žgečkljiv, sem žgečkala. Zdelo se je, da je bila Pika ljubosumna, ker se samo midva zabavava, zato me je začela ščipati. Prosila sem jo, naj neha, pa ni. Čez nekaj časa mi je bilo dovolj in sem močno zakričala nanjo. Pika se je začela jokati in babica je prišla do nje in jo začela tolažiti, čeprav je bilo očitno, da je prepir začela Pika in da me ona draži in ščipa. Bila sem zelo jezna na babico in ji v trenutku jeze rekla, da ima sestrično raje od mene, in stekla stran. Babica se je zelo užalostila in videla sem, da ji je težko.

To dejanje sem kasneje, ko sem o vsem razmislila, obžalovala, saj vem, da naju ima babica obe enako rada.

Morda vam bo všeč tudi...