Timotej nas je s svojim spisom spomnil, da med nami živijo tudi posebni ljudje, ki se razlikujejo od večine in so žal pogosto prezrti ali pa jih sprejemamo z nerazumevanjem.
Napisal: Timotej S., 7. c
V naši soseski živi starejša gospa po imenu D. Stara je približno 80 let, ima sive lase in je bolj suhe postave.
Znana je po tem, da ves dan kroži po naselju. Malo v eno stran, malo pa v drugo. Med temi sprehodi se velikokrat preobleče, kakor da bi bila na modni reviji. Včasih je videti prav smešno, ker poleti nosi debelo volneno kapo. Ima tudi črno-belega psa, ki se nam kar malo smili, ko ga vleče za sabo in se oglaša: »Hhhhh.« Pred njo vedno vse pospravimo, skrijemo, zaklenemo, saj gospa pobere vse, kar vidi. Iz nabiralnika ljudem odnaša pošto in časopise ter brska po smeteh. Včasih je prijazna, včasih pa ne. Ima veliko kondicije, saj hodi od jutra do večera. Tudi v trgovini jo dobro poznajo, saj hodi vanjo po petkrat na dan. Včasih gremo do nje domov po ukradene stvari, pa nas njen sin ne sprejme ravno lepo.
Po vsej verjetnosti ima gospa demenco. Včasih je smešna, včasih naporna, a brez nje ne bi mogel napisati tega spisa in življenje v naši soseski ne bi bilo takšno, kakršno je.
