K.V. J. iz 4. b vneto riše stripe. S svojo zgodbo v sličicah je napolnila že debel zvezek, ki bi prav lahko konkuriral Pasjemu možu ali Kapitanu Gatniku. Za Šolsko zgago je povedala:
Moj strip govori o mačku Mikiju in njegovem življenju. Miki išče sam sebe in pri tem pridobiva nove življenjske izkušnje. Srečuje dobre in slabe ljudi, ki mu pomagajo na poti do uspeha. Mačkon vse svoje življenje čaka, da bo vesel, čeprav sluti, da sta sreča in veselje že ves čas njegova spremljevalca. Ima pa tudi malo nesreče – in to je Benjamin, ki mu nastavlja ovire, a ga na koncu premaga.
Nekega dne je Godzilla plaval po vodi, ko je kar na enkrat zagledal neko senco, ki je bila približno velika kot on sam. Kar naenkrat ga je nekaj ostrega butnilo ven iz vode. Ko se je Godzilla pobral, je videl Red. Godzilla se je zagnal proti njej in jo napadel. Red se je uprla in skušala poškodovati Godzillo, ampak Godzilli ni bilo nič. Godzilla je udaril Red, ko ga je kar na enkrat nekaj velikega zadelo v hrbet. Ko se je obrnil je zagledal, da je v hrbtu imel veliko puščico, zagledal pa je tudi dva človeka. Ker je bil on junak, je samo zarjovel na človeka. Godzilla je bil pripravljen Red ubiti, a ko je videl Redin pogled, je zarjovel in odšel stran.
GODZILLA SPOZNA KITAJSKEGA ZMAJA
Po boju z Red je Godzilla zaplaval in kar naenkrat je pristal na Kitajskem. Godzilla je pomolil glavo iz vode in pogledal. Opazil je, da ni nobenega duha v tem mestu. Kar naenkrat je zaslišal nek zvok in potem ga je nekaj zadelo v roko. Godzilla ni vedel, kaj naj naredi, zato se je počasi napojil in zadel to čudno letečo “Kačo”. Ta “Kača” je padla in se počasi dvignila. “Kača” se je bala, zato ga je napadla. Godzilla sprva ni videl strahu v očeh te “Kače”, zato jo je napadel. Čez nekaj časa je Godzilla opazil, da se on samo brani. Ko je kitajski zmaj že hotel oditi, se je obrnil in opazil, da je Godzilla na neki točki žalosten, osamljen, zato je prišel h Godzilli in se predstavil. Godzilla se je predstavil nazaj. Ko je Godzilla nameraval oditi stran, je kitajski zmaj, po imenu Hori Koshi, vprašal Godzillo, če ga kaj moti ta puščica na hrbtu. Godzilla reče, da ga, ampak, da bi bila odstranitev težja in boleča in mogoče bi lahko izkrvavel. Nekaj časa sta se pogovarjala, potem pa sta morala iti vsak v svojo smer.
GODZILLA SPOZNA LJUBLJANSKEGA ZMAJA
Ko je Godzilla odšel, je čez nekaj časa prišel na nek čuden kraj. Videl je most in na njem okamenelega zmaja. Stopil je iz vode in se dvignil na most. Ker je bil Godzilla težek in velik, je zrušil most. Ljubljanski zmaj Midori je vse to opazoval. Ko se je Godzilla obrnil, je videl, da zmaja ni bilo več na svojem mestu. Godzilla se je začel napajati in opazoval je, če vidi kakšno zmajsko obliko sence. Godzilla je slišal nek zvok in začel je streljati laser. Godzilla je zadel polovico Midorinega repa, zato je Midori izgubil ravnotežje in začel je padati. Ko je Midori pristal na tleh, je pogledal Godzillo, Godzilla je pogledal Midorija in videl, da mu Midori noče nič, ampak samo ščiti njegov kraj. Godzilla je zarjovel in odšel. Midori je ugotovil, da je Godzilla prijazen. Preden je Godzilla odplaval, je Midori zarjovel. Midori se je z njegovim rjovenjem skušal zahvaliti.
Od 22. do 26. januarja 2024 je Teden pisanja z roko, ki poteka pod okriljem društva Radi pišemo z roko, povezal in privabil k pisanju kar 150 učencev naše šole. Pokukajte, kaj vse je nastalo pod našimi peresi.
V drugem razredu smo občudovali skoraj 100 let stare zvezke Albina Štefančiča, ki je bil leta 1926/1927 učenec 2. c razreda Realke v Ljubljani. Takrat je bil star 14 let. Na svojega dedka je učiteljica Urška Macura zelo ponosna in skrbno hrani njegove zvezke. Posebej smo se navdušili nad Lepopisnico in ugotovili, da so se nekoč pri pisanju zelo trudili, saj niso imeli tako dobrih zvezkov in nalivnih peres, kot jih imamo danes. Z veliko natančnostjo so zapisovali črke, besede in sestavke!
Starše smo prosili, da nam pokažejo svoje spominske knjige. Nekateri so jih celo prinesli v šolo. To je bilo občudovanje in opazovanje različnih pisav! Tudi mi bi imeli spominsko knjigo.
Sodeloval je tudi naš ravnatelj gospod Farič in nam napisal pismo.
Ob vsem dogajanju smo veselo prijeli svinčnike in napisali zapise o nas ter vse tudi obogatili z risbami. Učenci drugega razreda še ne znamo pisati vseh pisanih črk, zato smo pisali z malimi in velikimi tiskanimi črkami. Po zapisu smo jih veselo brali in se spoznavali.
V 4. razredu so se odločili, da bodo svoje spomine in sanje o prihodnosti strnili kar v krajše knjižice. Bili so pisatelji in ilustratorji. Še posebej so se razpisali pri svojem sanjskem poklicu. Kar nekaj jih je potarnalo, da jih je zaradi pisanja bolela roka, vendar so bili s končnim izdelkom zadovoljni, saj bodo svoje spomine lahko prebirali tudi čez nekaj let.
5. razred
Učenci 5. razreda so uživali pri pisanju in opisovanju samega sebe in se veselili vprašanj o svojem sanjskem poklicu in prihodnosti, ki jih čaka. Zanimivo, da tudi niso imeli nobenih pripomb, da jim je težko pisati. Nekaterih besed učenci niso razumeli in jih je bilo potrebno pojasnjevati in razložiti, da so lahko ustvarjali.
V 6. razredu je sodelovalo 12 učenk, medtem ko je bilo dečke težje motivirati. Učenke so oblikovale papirnate knjižice, v katere se dnevno zapisovale misli o sebi, današnjem svetu in prihodnosti (v pomoč so nam bile dane iztočnice, ki jih je pripravilo društvo). Zanimivo je, da so z veseljem sodelovale tudi tiste učenke, ki običajno pri pouku ne pišejo rade ali pa imajo pri pisanju celo težave. Motiviralo jih je, da so lahko pisale o sebi in svojem videnju sveta. Razgrnila se ni le raznolikost njihovih pisav, ampak tudi pisanost njihovih pogledov, čustev in želja …
Učiteljice Karmen Korez, Sonja Istenič Dizdarević, Barbara Jordan Fleten, Bojana Tavčar, Sandra Kete, Jana Janša in Urška Macura smo učence v Tednu pisanja z roko popeljale po prelepem svetu pisanja z nalivnim peresom in se z njimi veselile napisanega.
Učenci v 2. b razredu smo se pri dodatnem pouku učili pisati strip. Ob ustvarjanju smo zelo uživali in naša domišljija je napletla simpatične zgodbice.
Na dan pred praznikom smo spoznavali življenje in delo Franceta Prešerna, zaradi katerega naša država praznuje dan kulture. V podaljšanem bivanju pa so otroci ustvarjali pesnikove portrete.
V mesecu januarju so tretješolci naše šole obiskovali štirinajstdnevni program učenja plavanja MOL v izvedbi Javnega zavoda Šport Ljubljana. Plavalni tečaj je potekal v bazenu Tivoli pod vodstvom tamkajšnjih strokovno usposobljenih plavalnih učiteljev.
Prvi dan tečaja so bili učenci po testiranju plavalnih veščin in plavalnega predznanja razvrščeni v več skupin, naslednje dni pa so vadili in izboljševali tehnike plavanja v otroškem, šolskem in velikem bazenu ter se veselili plavanja in svojih dnevnih napredkov. Ob koncu plavanja so se dnevno pozabavali na vodnih poligonih ter v prosti igri z različnimi plavalnimi rekviziti.
Plavalni tečaj smo zaključili v petek, 19. 1. 2024, s preverjanjem plavalnih nalog in standardov znanja plavanja v velikem bazenu. Vsi učenci so se odlično odrezali ter prejeli plavalne knjižice z nalepkami bronastih, srebrnih in zlatih morskih konjičkov, nekateri pa so osvojili celo nalepke delfinčkov.
Iskrene čestitke vsem mladim plavalkam in plavalcem!
Vtisi učencev:
»Na plavalnem tečaju mi je bilo lepo. Šli smo v veliki bazen. Tam smo se igrali igre v bazenu.« Manca, 3. A
»Na tečaju mi je bilo všeč, ko smo imeli prosto igro in ko smo šli v veliki bazen. Ni bilo všeč, ko smo plavali žabico.« Jaša, 3. A
»Na plavalnem tečaju mi je bilo všeč, ko smo skakali, ko smo šli v velik bazen in ko smo se igrali.« Jan Lukas, 3. A
»Na plavanju sem se imel super. Najboljši mi je bil test plavanja. Dobil sem modrega delfina.« Nik, 3. A
»Na plavanju sem se naučil stvari in se igral igre v malem bazenu.« Noah, 3. A
»Na plavalnem tečaju mi je bilo najbolj všeč, ko smo lahko skakali v globok bazen. Dosegel sem srebrnega delfinčka. Všeč mi je bilo, ko smo se spuščali po toboganu v vodo.« Matic, 3. A
»Všeč mi je bilo, ko smo skakali v vodo. Naučila sem se plavati. Bilo je lepo.« Nina, 3. A
»Bilo mi je zelo všeč. Dobila sem bronastega delfinčka. Zdaj ko plavalnega tečaja ni, hočem iti še enkrat plavat.« Karolina, 3. A
»Na plavalnem tečaju je bilo zelo lepo. Všeč mi je bilo potapljanje in ko smo v velikem bazenu lahko skakali.« Adel, 3. A
»Na plavalnem tečaju mi je bilo všeč, ko sem skakala v vodo in ko smo se potapljali. Ni mi bilo všeč, ko smo morali ven iz vode.« Hana R., 3. A
»Najbolj mi je bilo všeč, ko smo skakali. Plavali smo kravl in žabico. Imeli smo velik bazen.« Leon, 3. A
»Na plavalnem tečaju smo se naučili plavati žabico. Imeli smo poligon in štafetne igre na vodi. Skakali smo v vodo. En dan smo šli na velik bazen. Bilo je odlično.« Asja, 3. A
»Pri plavanju mi je bilo zelo všeč, ko smo se potapljali. Učitelji so bili zelo prijazni. Ni mi bilo všeč, da smo morali iti ven iz vode.« Mia L., 3. A
»Všeč mi je bilo, da smo lahko skakali v vodo. Na plavalnem tečaju smo vsak dan imeli prosto igro. Ko smo imeli prosto igro, smo lahko vzeli igrače.« Mia Č., 3. A
»Na plavalnem tečaju sem se imela fino. Imela sem učitelja Igorja. Ni mi bilo všeč, da so me bolele roke in da sem se dotaknila roba. Najbolj všeč so mi bili poligoni in prosta igra. Dobila sem zlatega morskega konjička.« Aysela, 3. A
»Všeč mi je bilo, da smo se na koncu igrali. Ni mi bilo všeč, da sem bila za Antonom. Zelo sem se zabavala.« Merjema, 3. A
»Na plavanju mi je bilo všeč, ko smo skakali v velik bazen in da smo se naučili plavati žabico. Najbolj všeč mi je bilo takrat, ko smo tekli po blazini. Ko smo imeli prosto igro, smo se igrali.« Alejandro, 3. B
»Všeč mi je bilo, ko sem izvedela, da sem v najboljši skupini in ko smo skakali v olimpijski bazen.« Tamara, 3. B
»Na plavanju sem bila v velikem bazenu. Naučila sem se prsno plavati. Zelo je bilo zabavno. Zadnji dan sem dobila srebrnega delfina. Bila sem zelo zadovoljna.« Lucija, 3. B
»Meni je bilo najbolj všeč, ko smo imeli igre in smo šli v velik bazen. Osvojil sem modrega delfina.« Nikolaj, 3. B
»Meni je bilo všeč, ko smo skakali v veliki bazen.« Aleksej, 3. B
»Na plavanju mi je bilo všeč, ker sem bila v najboljši skupini in ker smo imeli zelo prijazno učiteljico plavanja, Pijo. Osvojila sem vse konjičke in modrega, bronastega ter srebrnega delfina.« Zaria, 3. B
»Najbolj mi je bilo všeč, da smo skakali v velik bazen. Naučila sem se plavati. Bila sem v tretji najboljši skupini. Bilo je zabavno, ko smo tekli po blazini in se spuščali po toboganu.« Rukajja, 3. B
»Na plavalnem tečaju mi je najljubše, ko delamo vaje. Ko je odmor, se igram v vodi z Anajo.« Medina, 3. B
»Osvojila sem bronastega, srebrnega in zlatega morskega konjička. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem skakala v vodo in ko smo se spuščali v vodo po toboganu.« Sara, 3. B
»Pri plavanju smo se igrali in se učili igrati plavati. Jaz sem bil v malem bazenu. Učil sem se žabico, hrbtno in prsno plavanje. Osvojil sem vse morske konjičke in tudi vse delfine.« Maks, 3. B
»Na plavanju mi je bilo najbolj všeč, da sem se naučila plavati drugačno žabico kot jo že znam. Všeč mi je tudi, da sem se naučila delati čolnička. Najljubše mi je bilo, da smo po učenju plavanja imeli poligon.« Ela, 3. B
»Na plavalnem tečaju sem osvojila vse tri morske konjičke in tri delfinčke. Ker sem bila v najboljši skupini, smo skakali in plavali v velikem bazenu. Malo me je bilo strah, ko smo skakali, ampak je bilo lepo.« Sofija, 3. B
»Na plavalnem tečaju mi je bilo všeč, ker je bila učiteljica prijazna.« Gal, 3.B
»Všeč mi je bilo, ker sem se naučil plavati.« Liam, 3. B
»Bilo mi je dobro in sem se zabaval.« Erik, 3. B
»Na plavanju mi je bilo najboljše, ko smo s skupino, v kateri sem bila, skakali v vodo.« Anaja, 3. B
»Meni je bilo najljubše, ko sem skakala v velik bazen in plavala v velikem bazenu dve minuti. V malem bazenu sem delala poligon.« Ema, 3. B
»Na plavalnem tečaju nas je bilo šest. Bila sem v najboljši skupini.« Lucia, 3. B
»Meni je bilo všeč, ko smo skakali v velik bazen. Ni mi bilo všeč, ko sem imel po trebuhu pikice. Težko mi je bilo plavati žabico.« Eman, 3. B
»Na plavalnem tečaju mi je bilo najbolj všeč, ko smo skakali v velik bazen. Super mi je šlo, dobil sem nalepko zlatega morskega konjička.« Rodislav, 3. B
Učenci ter učenke 1. a razreda so svoj ustvarjalni duh izrazili v izdelavi scene, gledaliških rekvizitov ter doživeti igri na odru. Spoznali so, da je pred nastopom potrebno ogreti svoj govorni aparat in telo. Premierno predstavo si je ogledal častni gost – ravnatelj Osnovne šole Jožeta Moškriča, ki je nastopajoče nagradil z bučnim aplavzom. Uprizoritev slovenske ljudske pravljice Mojca Pokrajculja bo v prihodnje še navduševala gledalce, ki že vztrajno trkajo na vrata prvošolčkov.
Drugošolci delimo spomničke na super preživet zimski dan na šolskem igrišču. Z največjim veseljem smo se zabavali in igrali na snegu ter dokazali, da za dobro zabavo ni treba daleč, ampak je najlepše kar “doma”.
