Avtor: Jana Janša

Drsamo!

Drsamo!

Pripravila: Urška Macura

Letošnji januar nam ponuja sneg, led in zimsko zabavo. Vabi nas na drsališča, sankališča, smučišča, gibanje na prostem.

Drsalke že dolgo samevajo. Kakšne so vaše? Kdo vas je naučil drsati?

O tem nam pripovedujejo učenci 1. a.

Lara: »Drsati sem se naučila na tečaju. Najraje drsam v Tivoliju z očkom, mamico in sestrico. Moje vijolično-bele drsalke so super.«

Amina: »Nimam svojih drsalk, a si želim na drsanje z Laro.«

Martin: »Ne gre mi še tako dobro, še vadim. Najprej hodim po ledu, potem se odrivam in peljem. Včasih padem in me boli »rita«. Ampak je super!«

Amal Anaya: »Drsati sem se učila s pingvinčkom na drsališču v Tivoliju. Nato sem malo znala drsati z očkom, zdaj pa drsam že sama.«

Vid: »Nikoli še nisem drsal.«

Jakob: »Moje drsalke so bele in modre. Z njimi drsam že limonice. Rad drsam s svojo družino.«

Kristina: »S sestrico drsava v živalskem vrtu in tam si sposodimo drsalke. Če padem, se poberem.«

Marko: »V vrtcu smo imeli tečaj drsanja

Luka: »Rad bi bil hokejist, če bi znal drsati. Oni imajo palico, čelado in pak.«

Leonard: »Drsam z družino. Moje drsalke so črne in rdeče barve. Če ne znaš drsati, je fino, da primeš pingvinčka in potem gre.«

Izložba drsalk učencev 1. a

Kdaj ste nazadnje drsali?

Če nimate svojih drsalk, si jih lahko izposodite na drsališčih v Ljubljani. Ponujajo nam rekreativno drsanje. Zimske počitnice so že skoraj tu. Očistimo in nabrusimo drsalke. Drsajmo vsi, topel čaj in sreča na obrazu sledi!

Branje je potovanje …

Branje je potovanje …

Ali starši v sodobnem (digitalnem) svetu še najdemo čas za branje svojim otrokom (tudi v višjih razredih, ko že znajo sami brati)? Morda ne bo odveč, če se spomnimo, kako in zakaj je branje tako zelo pomembno.

Pripravila: Urška Macura

Pa vi, ste bili letos kaj pridni?

Pa vi, ste bili letos kaj pridni?

V teh dneh imamo na naši šoli res veliko obiskov. Tako smo tudi v 4. a opazili znane bradate može, ki so učencem izdali kar veliko skrivnosti.

Pripravila: Sonja I. D.

Napisal: Val Š.

Jaz Božiček

Sem Božiček. Imam velike sani in pet jelenov. Moj glavni jelen je Skakač. Moji pomočniki so škratje. Vsako leto, malo pred božičem, mi otroci napišejo pisma, zraven pa mi pustijo še kaj za pod zob. V zahvalo pridnim otrokom pod jelko pustim darila. Imam pa tudi magično vrečo, ki raste skupaj z darili.

Vsako leto moram izbrati glavnega jelena, ki me varno pripelje do otrok. Jeleni tekmujejo v spretnostni vožnji, saj se morajo med letenjem izogibati raznim dimnikom in letalom.

Mogoče letos obiščem tudi tebe.

***

Napisala: Teodora B.

JAZ SEM DEDEK MRAZ

Jaz sem Dedek Mraz. Vsako leto obdarujem skoraj vse otroke. Opazujem jih vse leto. Otroci, gledam vas: HO, HO, HO. 

Živim na severnem polu, imam svoje jelene in svojo delavnico igrač. Najbolj mi je všeč, ko vidim otroke, ko se razveselijo daril. Star sem 101 leto. Imam pomočnike škratke. Oni tudi dobijo darilo. Imam velike sani, da vanje lahko zložim vsa darila. Imam dva prijatelja, Božička in Miklavža. Moja najljubša jed so makaroni z bolonjsko omako. 

Bodite pridni, otroci!

***

Napisala: Kaja B.

Jaz sem Božiček 

Jaz sem Božiček. Star sem 100 let. Živim na severu. Nosim rdečo majico in rdeče hlače. Na glavi nosim rdečo kapo. Imam dolgo in gosto brado. Imam tovarno, kjer moji škratki izdelujejo in zavijajo darila za vse otroke. Moji jelenčki nosijo darila tako, da so privezani na moje rdeče sani. Moj najljubši jelenček je Rudolf, ker se njegov nosek v temi zelo lepo sveti. Imam tudi dva prijatelja. To sta Miklavž in Dedek Mraz, ki tudi obdarujeta otroke. Miklavž s sladkarijami in mandarinami, Dedek Mraz pa z igračami tako kot jaz.

Ali si tudi ti priden, da te lahko obdarim? 

***

Napisala: Asja P.

Sem Dedek Mraz

Sem Dedek Mraz in vsako leto imam veliko dela z obdarovanjem otrok. Še dobro, da imam palčke pomagače, ki mi veliko pomagajo s pobiranjem pisem pod smrekami. Imam jih 637. Zato jim gre delo dobro od rok. Nekoliko kasneje pridem jaz z letečimi sanmi in pod vse hiše vržem darila. Ampak imam zelo dolgo pot, saj živim na severnem polu. V eni noči ne morem obiskati vseh otrok, zato nekatere obiščem kasneje. Ne prinesem vedno tisto, kar si otroci zaželijo, ampak tisto, kar potrebujejo.


Po delu smo vedno vsi zelo utrujeni, otroci pa veseli.

Božičkovi svetovalci 1. a

Božičkovi svetovalci 1. a

Pripravila: Urška Macura

Božiček se je znašel v zagati! Kaj naj prinese staršem iz 1. a? Prosil je otroke za pomoč in ideje, kaj si starši želijo.

Takole so mu svetovali:

Mamice si želijo novo zimsko jakno, električno zobno ščetko, parfum, obleko in nogavice, čokolado, elastike za lepe lase, ključe za avto, kapo, nova očala, tortico, pižamo … Očki se bi razveselili nove kape, bunde, telefona, nogavic, tabasco omake, košarkarske žoge, gramofona, spodnjic, majice z dolgimi rokavi, družabne igre, nogometne žoge …

Božičku bodo otroci v zahvalo narisali risbico, pripravili piškote, sok in mleko. Želijo mu nove in hitre sani, novo obleko, nogavice, bleščeče kraguljčke in zvončke, zdrave jelene, dovolj škatel in papirja za vsa darila. Predvsem pa zdravja, da bo lahko še dolgo razveseljeval ljudi.

Če bo prišel v našo učilnici, bo videl praznično okrašene panoje, novoletne voščilnice, gotovo nas je slišal peti, se dobro učiti, plesati, izdelovati okraske iz slanega testa, zavijati darila, si pomagati, malo klepetati, se smejati … Ob tem nam je bilo zelo lepo.

Vesele praznike in srečno 2023 želimo!

Božiček sem

Božiček sem

Pripravila: Barbara J. F.

Živijo!

Sem Božiček. Gotovo me poznate! Rad vam prinašam darila, a samo pridnim. Živim na gori. Rečemo ji gora Uho. Veste, zakaj? Zato, ker se na gori vse sliši. Zato vem, kdo je bil priden in kdo poreden. Če hočete darilo, bodite pridni. Kaj sem rekel? Bodite pridni!

No, lahko vam izdam skrivnost. To so …. škrati! Pri delu mi pomagajo škrati. V moji hišici živijo. Ali veste, koliko jih je? 20! Vsi so pridni kot čebelice. V hiši je zelo toplo in lepo. Imamo tudi napravo, ki naredi darila. Vsak ima svojo nalogo. Deset škratov jih zavije, deset pa pospravi darila v mojo božično vrečo. Veste, da lahko letim? Imam pisane sani, ki se svetijo v temi. Imam pa tudi tri jelene, ki me peljejo. So zelo lepi in prijazni. Veste, kako jim je ime? Piki, Kiki in Siki.

Ko napoči en dan pred božičem, se pripravljamo na božič. In ura bo kmalu odbila polnoč. Vsi otroci že spijo. Pa tudi odrasli. Kmalu gremo. No, ne kmalu, čez tri dni gremo. Vseeno imajo otroci še vedno možnosti, da dobijo darilo, če se potrudijo. Bodi priden ali pridna, če hočeš darilo. Če se boš potrudil, dobiš tisto darilo, ki ga hočeš. No, mislim – želiš. Zdaj pa le glejte, da boste pridni in da boste ušpičili čim manj lumparij.

(*Opomba: Med Božičke se je vrinil še hudobni parkelj … No, pa saj ni hudoben, kot boste videli.)

Sem parkelj. Miklavžev pomočnik. Ta pridnim prinašam suho sadje, sladkarije ali igrače. Ta porednim šibo. Zdaj vam bom povedal zgodbico.

Nekoč pred davnimi časi sta živela sin in oče. Sin je bil bolan. Ker je bilo malo služb, je bil oče brez službe. Bližal se je Miklavž. Sin si je želel samo suho sadje, to pa zato, da bi ozdravel. Ker je bil priden, se je Miklavž odločil, da mu prinese suho sadje. Odpravil se je na pot. Med potjo je srečal parkeljna. Parkelj ga ni pustil naprej in Miklavž ga je udaril s svojo palico. Seveda pa ni opazil, da je Parkeljnov v zob v palici. Tako mu je parkelj celo pot sledil.
Ko je Miklavž končno prišel, je v hišo odložil sadje. Obrnil se je in zagledel parkeljna. “Spet ti!” je zakričal. Parkelj mu je povedal, da se je njegov zob zataknil v palico. Miklavž mu ga je vrnil. Vsi parkeljni so bili zadovoljni.
Od takrat je Miklavžev pomočnik.

Napisala: Anđela M., 4. b

***

Nekega lepega božičnega dne sem se pripravljal na raznašanje daril kot vsak božič, ko sem videl malega jelenčka. Dal sem mu ime Rogi, saj je imel velike roge. Odnesel sem ga domov in mu spekel klobaso, skuhal juho, da bi se malo pogrel.

Zjutraj sem odšel do jelenov in jih pripravil za pot. Palčki so odprli vrata, da bi se odpravili, vendar sem pozabil seznam. Palčki so mi skušali dati seznam, vendar sem že odletel z jeleni. Rogi je odšel za nami, vendar smo bili zanj prehitri.

Izdelki so nastali lansko šolsko leto v 1. b razredu

Ko smo prispeli v London, sem začel iskati seznam, vendar ga nisem imel. Zato sem opravil tisto, kar sem si zapolnil, to pa je bilo težko, saj je bil seznam čisto poln. Zaradi tega so bili nekateri otroci razočarani. To sem hotel čim hitreje popraviti, zato sem hitro odletel domov in palčkom naročil, naj mi dajo seznam. Palčki so rekli, da je Rogi odšel za nami. Vedel sem, da bo to dolga pot. S seboj sem si vzel hrano in pijačo.  

Odpotoval sem naprej v Ameriko, nato v Švico, Egipt, Francijo, Brazilijo in v Argentino, vendar Rogija nikjer nisem našel. Nato sem videl, da nekaj leti po zraku. Prišel sem bližje in videl Rogija, ki je bil že utrujen, zato sem ga vzel v naročje. Odšli smo domov in položil sem ga v njegovo posteljo.

Potem smo odšli raznašat darila. Moj jelenček se je poškodoval, ker smo šli preblizu smrek, zato ni mogel leteti. Nato se je pojavil Rogi in ga nadomestil. Poklical sem Miklavža, da bo poškodovanega jelenčka odpeljal domov. Miklavž ga je odnesel domov, mi pa smo raznašali darila. Ko smo prišli domov, sem jelenu oskrbel nogo. Miklavža sem povabil na večerjo, da bi se mu zahvalil. Med večerjo sem ugotovil, da je jelen izgubil moč letenja. S svojo močjo sem mu jo povrnil.

Napisal: Tadej B., 4. b

***

Živijo!

Sem Božiček. Star sem 300 let. Nosim rdečo kapo z belim cofkom. Imam rdeč pulover in rdeče hlače, ki imajo bele snežinke in bele pikice. Živim na gori na severnem polu. V pomoč so mi parkeljni, ki mi prinesejo pisma otrok. Ko je mesec december, se zelo veselim. HO! HO! HO! Najbolj se veselim, ko mi otroci napišejo svoja pisma. Zelo sem vesel, ko grem na sani in odletim v nebo. Pri letenju mi pomagajo jeleni, škrati in parkeljni. Imam polno božično vrečo z igračami. Zelo imam rad otroke. HO! HO! HO! HO!

Napisala: Dajana K.

***

Jaz sem Božiček. Otrokom prinašam darila. Če pa niso bili pridni, svojega darila ne dobijo. Otroci so včasih naporni, včasih pa prav zabavni. Najbolj sem vesel, če so veseli. Najpogosteje si deklice želijo punčke, pliškote in nekaj za popackati kuhinjo, fantki pa avte, pištole in sladkarije. Včasih si tudi starši zaželijo nekaj, najpogosteje je to dopust. Lahko jim privoščim pot v Dubaj. Ah, tudi jaz bi si lahko privoščil en tak počitek. Ampak potem otroci ne bodo dobili svojih daril. Star sem 201 leto. Ko pridem, se kdaj zgodi, da so otroci pokonci. Kdaj pa se zgodi, da so edini, ki me počakajo, pišoti in mleko. Ko obiščem približno 1200 hiš, je čas, da poletim v deželo Božič na poti. In še zadnja poved: BODI PRIDEN! Le glej, da ne boš na črni listi.

Napisala: Vedrana T.

Tema, strah in večer v verzih

Tema, strah in večer v verzih

Tema je v ljudeh od nekdaj vzbujala strah in domišljijo … Kaj vse se lahko zgodi, ko sonce zaide in ugasnejo luči? In kako premagati strah? Učenci 5. a so svoje izkušnje in nasvete zlili v verze in nastale so odlične pesmi.

Pripravila: Sandra K.

Klara Š.

STRAŠEN VEČER                     

Zvečer je Nina ležala v sobi,

ko je naenkrat zalajal Bobi.

Nina je od strahu zakričala

in v postelji obtičala.

Le zakaj je zalajal Bobi?

Kam se je skril maček Robi?

Nina je od strahu zakričala

in v postelji obtičala.

Le zakaj je zalajal Bobi?

Kam se je skril maček Robi?

Nina je od strahu trepetala,

potem pa še zajokala.

V tistem trenutku je Robi s police

Bobiju zaril ostre kremplje kot bodice.

Zdaj je vedela, zakaj je lajal Bobi,

saj mu je nagajal maček Robi.

Nine prav nič več ni bilo strah

in tako zaspala je na mah.                             

Sofija P.

TEMA                      

Tema je mračna,

tema je temačna.

Tema je črna,

niti malo srebrna.

V temi se luna in zvezda svetlikata.

Obe sta veliki, a majhni izgledata.

Večji od trave, večji od lonca,

a v resnici manjši od sonca.

Temo lahko uniči le ena stvar,

to je svetilka,

ki sveti noč in dan.

Gašper S.

TEMAČNA PESEM        

Tema je,

noč budi se,

strah pa že v prsih kipi.

Črno, črno

je nebo,

ali duhec prišel bo?

Luč ne dela,

moro imam.

Vse je fuč,

zoro komaj čakam.

Dimitrije N.

MOJI STRAHOVI                          

Ko pride noč,

tema, pojdi proč!

Jaz se te bojim,

čeprav si tega ne želim.

Saj sem velik fant,

pravi cirkusant.

Močnejši sem od teme te,

zato le hitro, tema, skrij se!

Vedi, tema, da jaz nisem sam,

svoje heroje imam vsak dan.

Tudi višine se kdaj bojim,

vendar ta svoj strah hitro prebrodim.

             

Eva Ž.

TEMEN STRAH                               

Tema nastane med dvema dnevoma.

Takrat je temno.

To ni nobena šema,

takrat je temno močno.

A le kaj se strah?

Strah je, ko te nekaj stisne v šah.

Takrat ti je neprijetno,

kot bi bilo umetno.

A strah ni štos,

počutiš se, kot bi bil bos.

Zato ponoči dobro je,

da greš v svoje sanje.

Masleni rogljički

Masleni rogljički

Anđela in Tiana sta pravi sladkosnedki. Pred sezono potic vam svetujeta, da se z maslenimi rogljički posladkate tudi vi.

Napisali: Anđela M. in Tiana M., 4. b

Rogljiček!
Ne marmeladni ne čokoldani!
Naprej! Naprej! Vse do konca pojej!
Vzemi še enega ali pa dva, pa odnesi krožnika oba.
Veselje ti prinašata rogljička.
Pojdi spat in se naspi, zjutraj pa veselje te zbudi.
Za zajtrk mogoče še dva, ker želodček rad ju ima!

Učiteljica: Barbara J. F.

Šolski prostovoljci obiskali rehabilitacijski center Soča

Šolski prostovoljci obiskali rehabilitacijski center Soča

Napisala: Majda A., 7. b

Šolski prostovoljci smo skupaj z mentoricama v torek, 29. 11. 2022, že petič obiskali Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, kjer smo skupaj z otroki, ki so tam na zdravljenju oz. tam bivajo ali hodijo na dnevne terapije, izdelali novoletne bučke, se veliko pogovarjali in zabavali.