Avtor: Jana Janša

Šola v naravi v Umagu

Šola v naravi v Umagu

Napisala: Eva Ž. in Gašper S. iz 5. a

Pripravila: Sandra Kete

Že od prvega razreda sem si zelo želela iti na tabor na morje. Končno se mi je uresničila želja.

Že v ponedeljek se nam je veliko dogajalo. Najprej vožnja in malica, potem pa smo šli plavat. Razvrstili so nas po skupinah glede nato, kako dobro smo plavali. Nato je sledila igra v vodi. Po kosilu smo začeli plavati po skupinah. Bilo je zanimivo. V torek smo dobili supe. To je bilo še zanimivejše, ko smo na supe dajali meduze. Meduze so se imenovale morske cvetače. Bile so zelo sluzaste, a kljub temu smo jih božali. V sredo smo se odpeljali z vlakcem do pristanišča. Nato smo se odpeljali z ladjico. Videli smo morske spužve, meduze, ribe in potapljača Marka, ki nam je prinesel školjke, morske kumare in lupino morskega ježka. V četrtek smo plavali do kosila. Potem smo ustvarjali s kamenčki. Ustvarili smo zelo zanimive slike, npr. želvo, morsko dno in ladjice. V petek smo se šli vsi skupaj kopat na peščeno plažo. Potem je sledil odhod. Peljali smo se zelo dolgo, saj je bila gneča.

Na taboru sem se veliko naučila, ko pa sem prišla domov, sem bila zelo vesela.

Eva Ž., 5. a

***

Že nekaj časa je minilo, odkar sem se nazadnje kopal v morju. Zato sem bil še posebno vesel dneva, ko smo se s šolo končno odpravili v šolo v naravi v Umag. Z velikimi kovčki smo se v ponedeljek zjutraj zbrali pred šolo in se poslovili od staršev.

Ob prihodu smo se najprej razvrstili v sobe ter se razpakirali. Takoj smo se namazali s sončno kremo in se preoblekli v kopalke. Preden smo odšli na plažo, smo pomalicali. Na plaži je sledil plavalni preizkus, da so nas lahko razvrstili v plavalne skupine. Med kosilom so nam učitelji povedali, v katerih plavalnih skupinah smo. Popoldne smo v takih skupinah plavali. Zvečer smo poslikali majice in z njimi odšli v Umag. Imeli smo se lepo.

Pred zajtrkom smo pri pouku odšli na jutranjo telovadbo. Tekli smo po zalivu in šli še malo na fitnes na prostem. Po zajtrku smo spet odšli plavat. V morju so bile meduze, morske cvetače. Najprej smo se jih malo bali. Po počitku smo šli spet plavat. Šlo nam je že zelo dobro. Zvečer smo šli nabirat kamenčke in storže ter delali naravoslovne poskuse. Pred jutranjim plavanjem smo pri pouku spoznali obmorski svet. Opazovali smo tudi vreme.

Kot vsako jutro smo tudi tokrat potelovadili in se po zajtrku z vlakcem odpeljali v Umag. Vkrcali smo se na “glass boat” in odšli po morju. Od zgoraj smo opazovali meduze in čudovito obzorje. Skozi stekleno dno pa občudovali morsko dno. Obiskal nas je tudi potapljač. Pokazal nam je morsko kumaro in ježka. Ko smo se vrnili, smo se z vlakcem vrnili v dom, kjer smo si privoščili obilno kosilo.

Na popoldanskem plavanju je bila prva plavalna naloga za srebrnega delfinčka. Zvečer je bil ogled košarkarske tekme.

Po jutranji telovadbi smo malo računali. Potem smo po plavalnih skupinah opravljali plavalne naloge. Popoldansko plavanje je bilo bolj igrivo, saj smo tudi skakali v vodo. Tudi raziskovanje živali ob obali in v morju je bilo zanimivo. Kamenček in školjke smo popoldne uporabili in z njimi ustvarili čudovite slike.

Zvečer smo pokazali nekaj svojih nastopov. Torbo sem spakiral že zvečer.

Zadnji dan ni bilo jutranje telovadbe. Odšli smo še zadnjič plavat. Vožnja domov je zaradi gneče trajala zelo dolgo.

Gašper S., 5. a

Varno v prometni križ kraž

Varno v prometni križ kraž

Prvošolčki so že imeli svoj prvi tehniški dan – PROMET. Kaj vse zanimivega se je dogajalo, pa si lahko preberete kar v pesmici. Pa srečno pot vsem skupaj!

Pripravila: Urška Macura

V jutranjem krogu smo spoznali,

da cesta ni igrišče

ter da se nam na cesti ne mudi,

kot se je mudilo Jurčku v pesmici.

Na varnost ne bomo nikoli pozabili

in se v šolo z rumeno rutko odpravili

ter s kresničko in svetlimi oblačili.

Na obisk sta s prometnimi znaki, avtomobilom

in motorjem prišla Lejla in Tomaž,

da predstavila prometni sta križ kraž.

Na mali avto ali motor sedli smo vsi

in se pred prehodom ustavili.

Na igrišču in v razredu igra varna je sledila,

prav vsi smo upoštevali prometna pravila.

Čisto na koncu še prisego smo dali,

da se s čelado na kolesu vedno bomo peljali.

Dan smo s pesmico končali,

domov se s polno znanja prismejali.

Pa še to …

Policistko pa že v petek smo gostili,

z njo varno čez prehod za pešce se sprehodili. 

Učenci 1. A so postali varuhi vode

Učenci 1. A so postali varuhi vode

Pripravila: Urška M.

Na naravoslovnem dnevu z naslovom Vode smo širili zavest o pomenu vode za življenje, varčevanju z njo, skrbi za čisto vodo, zavest o pravilni in varčni uporabi vode, o varovanju okolja, naše Zemlje.

Spoznali smo vodo kot življenjski prostor, vodni bonton, Cevka in njegove dogodivščine, izmišljali smo si zgodbice o kapljici vode in likovno ustvarjali. Postali smo VARUHI VODE in se zavezali, da bomo varovali vodo in ozaveščali ljudi okoli nas o pomenu varovanja vode.

Učenci so ugotovili, da:

  • se bodo raje prhali, kot kopali, saj tako porabimo manj vode,
  • bodo pri umivanju zob uporabljali lonček z vodo in pipo zaprli,
  • bo med miljenjem rok pipa zaprta, nato bodo roke splaknili in pipo zopet zaprli,
  • v vodo ne bodo metali smeti ali vanjo zlivali različnih tekočin,
  • bodo hišnim ljubljenčkom večkrat menjali vodo,
  • bodo vodo, v kateri so oprali solato, nesli na vrt in zalili rože ali drevo …

Dan je bil super in zabaven, naučili so se veliko novega. Oglejte si mlade varuhe vode in skrbno ravnajte z vodo.😊 💦 💦 💦

Naše učenke obiskale Sevillo

Naše učenke obiskale Sevillo

Pripravila: Vesna R. P.

Štiri naše učenke in dve učiteljici so v mesecu maju v okviru projekta Erasmus+ (Learn and Participate; Mobility for students and teachers) obiskale Sevillo in tamkajšnje šole, ki sodelujejo v projektu.

Moj materni jezik, tvoj materni jezik

Moj materni jezik, tvoj materni jezik

Pripravila: Urška M.

Te dni smo učenci 1. A spoznavali “foreign languages” (tuje jezike). Naučili smo se “contare” (šteti) do deset v petih “lingue” (jezikih). Poslušali smo “русская история” (rusko pravljico), ki nam jo je prebrala mamica našega sošolca. Učiteljica Sandra “hat uns eine” (nam je) nemško pravljico “vorgelesen” (prebrala), učiteljica Urška pa “jednu na hrvatskom jeziku” (eno v hrvaškem jeziku).

Poslušanje tujih jezikov se nam je zdelo zanimivo, nekatere je zabavalo, drugi pa smo bili kar malo začudeni, saj smo zelo malo razumeli. Ob ilustracijah smo si zamišljali dogajanje. Ko smo slišali prevod pravljice, smo se razveselili, komentirali, se nasmejali in spraševali …

We smo se molto gelernt (Veliko smo se naučili),” kar dokazujemo v naslednjem odstavku.

Cuante lingue puoi parlare voi? (Koliko jezikov govorite?) 😉

Kuža Reksi

Kuža Reksi

Napisala: Zarja Z., 3. A

Učiteljica: Blanka S.

Reksi je mali kuža, ki je zelo nagajiv. Rad se igra v gozdu in obožuje klobase. S svojo lastnico živi v hiši
za tri osebe.

Nekega sivega jutra je nekdo potrkal. “Tok tok,” se je oglasilo. Vrata so se odprla. Pred vrati
je stal visok gospod. Nosil je moder klobuk in na ramenih je nosil torbo. V roki je imel list papirja, na
katerem je pisalo: Perčeva ulica 5, 8000 Kranj. Reksi sprva ni vedel, kdo je to. A potem se je spomnil
na poštarja, ki pride vsako soboto. Toda saj je šele četrtek! Poštar je vstopil na skodelico čaja in razložil,
da bo od tega dne naprej prihajal vsak dan. Res, naslednji dan poštar spet potrka. Ker lastnica še spi,
odpre vrata Reksi. Mogoče zveni čudno in mi ne verjamete, ampak vrata je vseeno odprl Reksi. Kakor
koli … ko je poštar zagledal Reksija, se je prestrašil, nato pa se je pomiril in Reksiju izročil paket, ki je bil
naslovljen nanj. Odvil je papir in notri zagledal pismo in še manjši paket. Odprl je kuverto. Notri je
pisalo: “Dragi Reksi Smith! Sem Ron Zumin. Star sem 8 let. Pišem ti iz Osnovne šole Logar, ker
sem slišal, da nimaš prijateljev. Kako pa sem to izvedel, pa ti ne povem. Reksi je na paket čisto pozabil
in oddrvel do preproge, na kateri so ležale barvice in svinčniki, in začel pisati pismo.

Čez tri dni je Reksi dobil nazaj pismo in od takrat naprej je imel Reksi prijatelja in nikoli več ni bil žalosten.

Zakaj je dobro brati?

Zakaj je dobro brati?

Ob slovenskem kulturnem prazniku z vami delimo razmišljanja učencev 2. b o pomenu branju.

Pripravila: Klavdija R.

  • da se veliko naučimo,
  • da se nam razvija domišljija,
  • da ne bomo leni,
  • da bomo znali prebrati, če nam kdo kaj napiše,
  • ker veliko izveš,
  • ker se umiriš,
  • da izvemo, kaj se dogaja v svetu,
  • ker te branje popelje drugam,
  • da imaš bogat besedni zaklad,
  • da bomo lahko brali svojim otrokom.

Vir slike: https://www.osbrestanica.si/seznami-za-bralno-znacko/7. 2. 2022

Popotovanje po Sloveniji

Popotovanje po Sloveniji

Napisali: Tia in Katja, 5. a

Pripravila: Sonja I. D., učiteljica 5. a

Petošolci pri pouku družbe spoznavamo Slovenijo – njene lepote, zgodovino in kulturno dediščino. S pesmico naših učenk jo želimo približati tudi vam.

Sva Tia in Katja,

skupaj se zabavava.

Zvezdica, a ti bi spala?

A ne boš po svetu šla?

Zlata, psička moja,

nas že čaka,

hoče na sprehod.

Zato nahrbtnik napolnimo

in odrinimo na pot.

Gremo v Julijske Alpe,

tam Triglav naš stoji,

z Aljaževim stolpom

na vrhu se bohoti.

Z Golice res razgled je lep,

prelepe narcise bele,

popeljejo nas v pravljični svet.

V Karavankah na meji z Avstrijo smo.

Na Stol se povzpnimo,

da celo Slovenijo s enim pogledom osvojimo.

Iz alpskih pokrajin gremo v panonski svet,

v Maribor, ki s sto let staro trto se postavlja

in turiste na ogled privablja.

Pot nas pelje v Haloze,

vinograd vidim že.

Iz njega vino se naredi,

okusno, slastno za vse ljudi.

..

Slovenija res raznolika je,

v Postojni kraške jame najdeš še.

Človeška ribica tam živi,

v bližini pa je jezero,

ki enkrat je in enkrat ga ni.

Za konec potovanja

še na morju ustavimo se,

kjer Sečoveljske soline,

Piran in Portorož nas vabijo že.

Brez slastnih ribic pač ne gre.

Učenci 1. A razreda sodelujemo pri projektu EKO beri

Učenci 1. A razreda sodelujemo pri projektu EKO beri

Pripravila: Urška M., učiteljica 1. a

V novembru smo spoznali in prebrali knjigo pisateljice Jane Goodal z naslovom Doktor Belko. Učenci so jo z velikim zanimanjem poslušali. Zelo se jih je dotaknila:

  • Tudi jaz bi imela takega zdravnika, ker pomaga, daje “lubčke”, je mehak.
  • Zgodba je bila zanimiva, lepa, kuža Belko je najboljši kuža. Ilustracije so mi zelo všeč.
  • Zanima me, če kužki zdravniki res obstajajo.
  • Belko je prijazen, zelo pameten in lep pes.
  • Doktor Belko je zanimiv, ker je polizal roko bolnemu otroku in ga je tako pozdravil.
  • Kužek Belko je poseben, zdravilen, prijazen in zanimiv.
  • Jaz bi ga imel, da bi me pozdravil, ko dobim temperaturo.
  • Ko sem bolna, je dolgočasno. Z doktorjem Belkom mi ne bi bilo dolgčas, saj bi se z njim božala, stiskala, crkljala in igrala. Spal bi v moji postelji in me pozdravil.
  • Kuža Belko je bel, ampak tudi druge barve psi in mačke so zdravilni.

Učence je zanimalo, če so tudi v slovenskih bolnišnicah psi zdravniki. Dva naša učenca, ki sta bila že v bolnišnici, sta povedala, da so ju obiskali Rdeči noski – klovni zdravniki – in ju razveselili, nasmejali, podarili bonbone, balone ter se z njima igrali.

Spomnili smo se, da policistom pomagajo policijski psi, reševalcem in gasilcem pa psi reševalci. Slepim ljudem pomagajo psi vodniki. Ljudje šolajo, naučijo pse različnih veščin in spretnosti. Psi z ljubeznijo, zaupanjem, predanostjo, toplino, vztrajnostjo in znanjem pomagajo vsem ljudem.

Učenci so med projektom razvijali ročne spretnosti, fino motoriko, si nudili medsebojno pomoč, se pogovarjali, sodelovali, poslušali, bogatili besedni zaklad, se opazovali, nasmejali …  

Med nastajanjem/izdelovanjem glavnega junaka – psička Belka – smo se zelo zabavali, nato pa male kosmatince ponosno odnesli domov.

Ko so svoje doktorje Belke nesli domov, so pripovedovali:

  • Belka sem posodila sestrični, ki je bolna. Ko bo zdrava, mi ga bo vrnila.
  • Starša sta bila začudena, ker sem naredila tako lepega doktorja Belka. Spi na polički ob moji postelji.
  • Moj Belko je na omari. Tam me gleda, ko rišem in se igram z lego kockami, avtomobili. Z njim se igram kužke in imam v igri še druge plišaste pse in medvedke.
  • Moj Belko je na pisalni mizi in me opazuje, ko delam nalogo ali rišem. Zvečer pa spi pri meni. Upam, da ne bom nikoli zbolel, ker imam Belka. On me varuje. Imam ga zelo rad.
  • Mojega Belka je hotel bratec. Malo sem mu ga posodil. Zmeraj ga dam na previjalno mizo, da naju gleda, ko se igrava na tleh.
  • Moja mami je rekla, da sem naredil najlepšega kužka, da sem se zelo potrudil. Če bo mami zbolela, ji ga bom posodil.

Spoznali smo, da so živali prav tako kot mi čuteča bitja. Da moramo ljudje z živalmi spoštljivo ravnati in jim ne škodovati. Od živali se lahko vsi veliko naučimo in z njimi v slogi, sožitju živimo.