Kategorija: Projekti

Pri pouku glasbe učenci zlagajo svoje melodije. Nekateri pa se nato izkažejo tudi kot izvrstni pisci besedil. S svojimi teksti prav zagotovo izstopa sedmošolka Taja.

Napisala: Taja K., 7. a

I’m sitting on the beach reading a book

we were spending it in another nation.

when something caught my eye – I needed to take a look.

There stood my crush with sky blue eyes

oh, he was more handsome than all the other guys.

He asked me to hang out

and of course I complied.

Washed my hair, picked the pretty dress

and with still wet hair I rushed outside.

It was windy though, so I threw up.

…

The same night

I had to be inside.

It was a bummer

it really hurts to be sick in summer.

In summer.

It’s really bad

to be sick in summer.

In summer.

…

After the date he started to visit me

because I was sick

I didn’t look as pretty.

After I got better we went for a walk

he was acting really suspicious, so I started to talk.

A voice in my head told me the danger is near

then he told me the words I hoped never to hear.

The words hurt more than as if he broke my neck

it turned out he was seeing a girl behind my back.

…

On my way back home I started to cry

while in my head I kept asking myself why.

That girl was obviously better than me

so I took a swim in the sea.

Pripravila učitelja: V. R. Petrova in D. Lisec

V 7. razredu so učenci za domačo nalogo napisali pripovedi o različnih doživetjih. Pri pouku so jih nato prebrali in z zanimanjem prisluhnili drug drugemu. Veliko pohval je za svoj spis dobila Sara, ki je napisala pripoved o tem, kako je dobila svojega prvega mucka Lumpija.

Napisala: Sara K. K., 7. a

Solze veselja

Povedala vam bom zgodbo, kako sem 26. novembra 2014 v Podčetrtku dobila svojega prvega mucka Lumpija.

Že ko sem bila v vrtcu, sem imela zelo rada živali. Najprej smo imeli samojeda Aša in nato še kotona Srečka. Oba kužka smo zaradi bolezni izgubili, zato sem začela mami prositi, da bi imeli mucka. Po več tednih prošenj mi jo je končno uspelo prepričati.

Najprej je mami poklicala rejnika, ki ga je našla s pomočjo oglasov. Nato sva odšli v trgovino za živali in nakupili vse potrebno za novega hišnega ljubljenčka. Ko sem se naslednji dan vrnila iz šole, smo se takoj odpravili na pot. Po navadi sem v avtu  zaspala, ampak takrat sem bila preveč vznemirjena. Po eni uri in pol vožnje smo prispeli v Podčetrtek.

Rejnik nas je že čakal pred  svojo hišo blizu Term Olimia. Takoj nas je prijazno povabil v hišo. Oba mucka je prinesel k meni in rekel: ,,Zdaj si pa le izberi enega.” Odločitev je bila zelo težka, saj sta mi bila oba zelo všeč.

 ,,Izbrala bom tega, ker je bolj igriv,” sem mu odgovorila. Mami ga je nato plačala, in ko smo ga dali v transportno kletko, smo se odpravili proti Ljubljani. Tudi med potjo domov nisem zaspala, ampak sem se ves čas pogovarjala z njim. Od sreče, da mi ga je uspelo dobiti, sem zajokala. Borba z mami je bila dolgotrajna in zahtevna.

Ko smo prispeli domov, je mucek takoj začel raziskovati nov dom. Mami mi je rekla: ,,Ta mucek je pa pravi lump!” Vsi smo se zasmejali in se soglasno strinjali, da mu bo ime Lumpi. Ko je že prvi večer zaspal v mojem naročju, sem ponovno zajokala od veselja.

Od tedaj je minilo že 7 let in Lumpija imamo še vedno vsi neizmerno radi, kot prvi dan, ko je prišel v naš dom. Vsi se tudi zavedamo, da smo mu izbrali pravo ime, saj je do sedaj dokazal, da mu ne zmanjka idej za nove in nove dogodivščine. Tudi jaz sem se naučila, da je takrat, ko si nečesa resnično želimo, dobro vztrajati, saj imamo tako več možnosti, da se nam želja izpolni.

Internet nam ponuja skoraj neomejene možnosti raziskovanja sveta, žal pa pri tem na nas prežijo tudi mnoge pasti. Prispevek, ki nanje opozarja z likovnimi podobami, je nastal pri projektu Erasmus+ pod mentorstvom učiteljice S. Mattersdorfer.

https://www.youtube.com/watch?app=desktop&v=Ypcf2HA5-rc&feature=youtu.be

Tudi letos smo, čeprav na daljavo, v šoli obeležili Prešernov dan. Osmošolka Monika M. je ob tej priložnosti napisala napisala izvirni dramski prizor Vojna za Prešerna in ga zaigrala skupaj s svojimi sošolci.

Mentorica prireditve je bila učiteljica Laura R.

Osmošolci so pri pouku brali Prešernovo Turjaško Rozamundo. Pesem govori o prevzetni in izbirčni Turjačanki, ki svojega snubca Ostrovrharja pošlje v Bosno, da bi se prepričala, ali tam res živi dekle, ki jo prekaša v lepoti. A glej ga zlomka! Romantični Ostrovrhar se zaljubi v Lejlo, Rozamunda pa se odpove ljubezenski in družinski sreči ter odide v samostan. A tu zgodbe še ni konec …

Napisal: Nejc P., 8. a

Leta tečejo v neskončnost, 
raja dela, trpi in mrje, 
Rozamunda obdrži pokončnost, 
Ostrovrhar vsako leto bolj žaluje. 
Lejla je postala mati. 
»Ostrovrhar,« pravi, »ne ga srati, 
vojne, vero in potovanja boš opustil, 
mene in otroke boš častil.« 
Ostrovrhar vene kot solata, 
postal domača je copata. 
Spomni se Rozamundine miline, 
lepega dne od Lejle kar izgine. 
S sklonjeno glavo pridrvi v klošter, 
tam ga zagleda fajmošter. 
Pokliče Rozamundo, 
ki vsa brhka še in mila prihiti. 
Ostrovrhar, nekoč cvet junakov, 
zdaj ves strt pred njo kleči. 
»O, Rozamunda, moja sladka, 
moja usoda ni več gladka, 
kaj storiti mi je zdaj, 
da povrne se mi raj?« 
Rozamunda ga pogleda, 
jezik njen bistro opleta: 
»Kar želel si, to imaš, 
nič ni vredno, da se zdaj kesaš!« 
Glavo visoko dvigne Rozamunda, 
nazaj v klošter odhiti. 
Glej ga, vraga, 
nič kesanje ne pomaga, 
Ostrovrhar s sklonjeno glavo 
se za vedno izgubi.