Kategorija: Virus, adijo!

Šolotožje

Šolotožje

Anketirala: Monika M.

Pouk na daljavo se zaradi epidemije kar vleče, vleče in vleče kot žvečilka pod šolsko klopjo. Opravili smo anketo, kako pouk preko zaslonov doživljajo naši učenci, njihovi starši in učitelji … Sklenemo lahko, da imajo kar vsi vprašani vsaj malo “šolotožja”, zato držimo pesti, da se po novem letu kmalu spet vidimo v šoli.

Pri pouku na daljavo so mi najbolj všeč srečanja z učiteljema preko ZOOM-a in Skypa. Kljub temu da nismo vedno prisotni vsi učenci. Ni mi všeč, da nismo skupaj v razredu. Kadar smo v razredu, ima učiteljica več časa za nas. Doma pa starši nimajo vedno časa za razlago. Poleg tega nam včasih učiteljica pomaga tudi tako, da nam pokaže različne slike na internetu ali pa v knjigah. Sproti nam pregleduje zvezke in nas opozori, če smo naredili kakšno napako. Prav tako nam včasih pripravi kakšne pripomočke za učenje in delo. Nasploh pa je učenje v šoli boljše, zabavnejše, učinkovitejše in lažje. Učiteljice se z nami učijo in igrajo. Zraven so tudi sošolci in si med sabo pomagamo. Tudi v varstvu se igramo različne družabne igre in se igramo še z drugimi učenci.  Gašper, 3. a

V tej nenormalni situaciji, v kateri se je znašel ves planet, skušamo zadržati ritem življenja, kot smo ga bili vajeni. Izobrazba pa je temelj civilizacije in po mojem mnenju ključnega pomena, da preživimo tudi po koncu pandemije, četudi na takšen način, da poučujemo preko ekranov. Predstavljajmo si, kaj bi se zgodilo, če tega ne bi počeli, in bi pustili, da otroci, naša prihodnost, “gnijejo” doma brez ciljev. Ohranjanje kakršnekoli kondicije (fizične, mentalne, učne …) je izjemno pomembno, pa čeprav v okrnjeni obliki. Tega se moramo učitelji zavedati in s “filigransko” občutljivostjo dozirati učno snov, da nihče ne pregori  učenci, starši, učitelji ali pa družba nasploh.  Viktor, učitelj ŠPO

Pouk na daljavo se mi ne zdi izjemno zahteven. Če vložim malo truda že dopoldne, mi popoldne ne ostane skoraj nobena naloga. Uporabna se mi tudi zdijo srečanja preko Teamsov z učitelji, saj mi snov bolje razložijo, kot pa če bi jo poskušal usvojiti sam. Odgovore na vprašanja dobim od učiteljev zelo hitro. Doma imam več miru kot v šoli, čeprav v resnici pogrešam nekaj svojih sošolcev. Pri pouku na daljavo se učim tudi dela z računalnikom (tipkanje – hitreje tipkam, kot sem pred enim letom, znam tudi urejati, uporabljati dokumente Word ter pošiljati PDF-je, nekaj več je tudi iskanja učnih vsebin na spletu). Benjamin, 9. a

Mislim, da je delo na daljavo napornejše od učenja v šoli. Sicer je letos veliko bolje kot lani, a še vseeno ni isto. Kljub številnim videokonferencam je veliko manj razlage, zato mi nikakor ni všeč. Veliko raje bi šla v šolo. Poleg tega se je bolj zabavno učiti v razredu, skupaj s sošolci, kakšno nalogo narediti tudi v skupini … Ne pa ves čas sedeti za računalnikom in čakati, da učitelj pošlje novo nalogo. Tinkara, 8. a

Učenje na daljavo mi gre super. Pogrešam pa šolo v živo in prijatelje. Lažja je šola v živo. Doma mi je dolgčas in komaj čakam, da grem v šolo. Ruben, 3. a 

Všeč, mi je, da vidim sošolke preko ZOOM-a, da se z učiteljico slišim enkrat na teden preko Skypa, da učiteljica poda veliko idej oziroma pobud za ustvarjanje. Sedaj sem se že kar navadila, da sem v domačem okolju in da delam za šolo tudi z mami. Klara, 3. a

Pouk na daljavo mi ni preveč všeč, saj pogrešam stik z učenkami in učenci v razredu. Všeč mi je, če lahko takoj vidim napredek in pomanjkljivosti, pa vse nasmehe in obraze, ki govorijo, da jim nekaj ni jasno, kar lahko nemudoma rešimo. Tea P., učiteljica SLJ

Šolanje na daljavo se mi zdi zelo zahtevno in mi ni všeč, saj imamo za to preslabe pogoje, veliko manj je razlag. Pouk preko zaslonov prinaša preveč dela in stresa za vse.  Učenkina mama

Meni se zdi v šoli bolje, ker sem doma preveč len in se mi nič ne da delati. Doma je tudi manj razlage, in če ti se kaj noče odpreti ali pa česa ne pošlješ, ti takoj učiteljica napiše, da ne delaš nič za šolo. Sven, 8. a

Šolanje na daljavo je težko, smo pa postali pri učenju samostojnejši. Sicer pa mi večinoma ni všeč, ker nam učitelji bolje in natančneje razložijo posamezne naloge v šoli. Anastasia, 8. a                                                                                      

Poezija iz 5. b …

Poezija iz 5. b …

Tudi v 5. b razredu nastajajo stihi … Bralcev se ne dotikajo le s sporočilom, ampak že odlično lovijo tudi ritem in “melodijo” …

Napisal: Adnan K., 5. b

KORONAVIRUS

Joj, joj, koronavirus

nam je spremenil svet.

Joj, joj, kuha se mi glava,

oh, ta korona.

Joj, joj, koronavirus,

pojdi domov, od koder si prišel,

pusti nas pri miru.

Joj, joj, korona!

Joj, joj, koronavirus,

ti si bedna stvar,

pojdi že domov, imamo te vrh glave.

Joj, joj, korona!

 

 

Napisala: Ema S., 5. b

PLES

Ples me veseli,

ker mi kri poživi.

Plešem vsak dan,

ker je to del mojih sanj.

Pritisnem na zdaj,

in skočim v raj.

Ko ples ponovim,

se spet veselim.

Samo kosilo pojem,

potem pa v plesno šolo

Miki grem.

 

Napisala: Gea C., 5. b

KARANTENA

Jaz ne morem več s Pio živet’,

jaz bi želela da gre Pia dr’gam bedet.

Jaz ne morem več z Geo živet’,

jaz bi ho’tla, da mami Geo zapre v klet.

Misl’m, da sem imela pridni dve punčki,

zdaj ju nekaj je spremenilo.

Ko bi vsaj sedela nekje na plaži

in pila pijačo, da mi grlo navlaži.

Oči na srečo še v službo hodi,

kjer se spočije od nas deklet.

Upam, da se bo vse skupaj končalo,

ker me glava boli, od vseh teh reči.

Ta korona je prav bedna stvar,

ampak nočem si delati drugih utvar.

Komaj čakam, da se bo šola začela,

ker če se ne, se bom drla kot ponorela.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Napisala: Lana K. F., 5. b

PESEM

Moja teta sinčka ima,

pa ga za nič na svetu ne bi zamenjala.

Sinček njen zelo je igriv

in danes popoldne je bratca dobil.

Bratca teta poljublja na nos,

ga k sebi privija in reče lahko noč.

Bratec zaziblje se v sanje

   in se začne potovanje.

 

 

 

 

Napisala: Sara B., 5. b 

KORONA ČAS

Ojoj, ti korona čas, mi v Benetke smo hoteli,

tja bi prvič šla v lunapark,

a ti pokvariš mi veselje.

Ojoj, ti korona čas, jaz sestrično novo sem dobila,

teta je izmučena zaradi tebe in tvojega čudnega reda.

Ojoj, ti korona čas, jaz v trgovine si želim,

a nositi masko – to je za v mlin.

Ojoj, ti korona čas, ti ne veš, kako sem jaz!

Vedno pokvariš mi veselje.

In zdaj sem trmasta in žalostna,

nobenega prijatelja ne vidim več.

Ojoj, ti korona čas,

želim si, da greš stran,

spet prijatelje bi videla

in z njimi na šolsko igrišče šla.

 

 

 

Učiteljica: Mojca Š.

Likovni prispevek: Nal Luka P. (LS, 8. a)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Virus, stran!

Virus, stran!

V uredništvo časopisa smo prejeli tole aktualno pesem, ki jo je napisala devetošolka Sanja. Z veseljem jo objavljamo!

Napisala: Sanja M., 9. a

 

V naše kraje prišla je stvar,

hitro, kot priletel bi komar.

Ta stvar virus je močan,

po svetu lazi kot tiran.

Strah in grozo začel je sejati,

s takim virusom ne sme se igrati.

Tako je širil svoja krila,

požvižgal na vsa se je merila.

Kmalu ljudje moči so zbrali,

upoštevali pravila, doma ostali.

Na vrata napisali VIRUS, STRAN,

koronavirus bil je pregnan.

Ostani doma!

Ostani doma!

Učenci 2. a in 2. b so na takole izvirne in domiselne načine oblikovali slogan Ostani doma in nato fotografije poslali svojima učiteljicama.

Upamo, da bodo že kmalu ustvarjali tudi napise: Juhu, nazaj v šolo!

Avtorji: Lara, Ruben, Urban, Jaka, Maks in Oskar

Učiteljici: Karmen K. in Urška M.

Kaj skrbi naše devetošolce?

Kaj skrbi naše devetošolce?

Tudi otrokom v teh časih ni prizanešeno s skrbmi. Naslednje stvari skrbijo naše devetošolce:

 

Last night, while I lay thinking here,
some Whatifs crawled inside my ear
and pranced and partied all night long
and sang their same old Whatif song:

 

What if the hospitals get full and there isn’t any space any more?

What if we write an exam at the end of the school year and I am not good at all?

What if there is not enough food in stores and similar things that you need to be alive?

What if the school doesn’t start soon?

What if we aren’t able to go to High school?

What if my family or friends get ill and die?

What if the world ends?

What if I lose my legs?

What if the quarantine never ends?

What if we all get infected?

What if the coronavirus spreads even more?

What if nobody likes me in middle school?

What if I lose my friends?

What if I have a coronavirus?

What if I don’t see my classmates till the end of school year?

What if the school year extends into the holidays?

What if I am ill?

What if my parrot gets sick?

What if I lose my phone?

What if I lose too many points for high school?

What if this pandemic stays for a long time?

What if I am not able to do everything for school?

What if I forget to do my homework?

What if I forget how to use Future Will and Going to Tense?

What if I don’t finish school?

What if a teacher gives me an F?

What if my brother gets sick and dies?

What if I never get the chance to sing at home?

What if we don’t have Valeta?

 

Everything seems well, and then
the nighttime Whatifs strike again!

(adapted from Whatif by Shel Silverstein)

Učiteljica: Helena Ž. S.

Nad virus tudi z likovnimi podobami …

Nad virus tudi z likovnimi podobami …

V času pouka na daljavo je nastalo tudi precej likovnih izdelkov, ki imajo zelo močno sporočilo. Oglejte si jih.

Ustvarjalci: Sara K. K., 6. a – digitalni strip; Jaka M. Š., 8. b – fotokolaž; Sara K. K., 6. a – modne zaščitne maske

Učiteljica: Sabina M.

Šola doma

Šola doma

Napisala: Kaja B., 6. b

 

Šola se je zaprla

in se do nadaljnjega ne bo odprla.

Zdaj se dolgočasi in sameva

ter sama sebi pesmice prepeva.

 

Komaj čaka, da otroci pridejo nazaj,

da ne bo več sama kot zapuščeni raj.

Nekateri otroci se vrnitve veselijo,

nekateri pa se je bojijo.

 

Šola se vseh otrok veseli

in komaj čaka, da nazaj jih dobi.

Otroci doma se šolajo

in na šolo nič ne mislijo.

 

Šola pa že misli na veseli dni,

ko bodo otroci prišli nazaj v svoje klopi.

Vsi bodo kričali, se lovili

in po šoli se podili.

 

Učiteljica: Laura R.

Avtorica risbe: Sara K. K., 6. a

Požrtvovalnost

Požrtvovalnost

Napisala: Monika M., 7. a

V času karantene sem ob misli na vse ljudi, ki so se pripravljeni izpostaviti in ogroziti svoje zdravje, da bi pomagali drugim, predvsem našim zdravnikom in medicinskim sestram ter vsem drugim zdravstvenim delavcem, napisala pesem.

 

Zaprta vrata, zatemnjeno okno,

v grla teče voda.

Mračen hodnik, mirne sobe,

tišina vse nadvlada.

Davno že bilo ni junaka, ki premagal bi usodo,

ki vedel bi, kako in kaj, ne da napravi škodo.

 

Zdaj zakrit je vsak obraz in žalostne oči,

vsi poklapani in zaspani, zmanjkuje jim moči.

A vendar glavo dvignejo in se zlepa ne predajo,

v srcu ostaja upanje za svet, kot ga poznamo.

Se primejo za roke in proti krizi nastopijo,

tudi če se vsi ne vrnejo, tudi če vsi pogrnejo,

ne dajo se in vztrajajo!

 

Ne obupajo, vztrajajo, ker jim je življenje drago,

ker mar jim je za soljudi, le sebičneži delajo jim zgago.

Poljubijo otroke, sestre, brate, strice,

v upanju na boljši jutri si nadenejo rokavice.

Kljub vednosti, da mogoče jutri več jih ne bodo videli,

upajo na ponovno snidenje.

 

Tukaj so za nas, za narod naš in naše otroke,

ne delajo kar “nekaj vmes” in samo na obroke.

Preobremenjenost, stiska, to njihov je vsak dan,

a vendar vedo, da njihov trud ni kar tako, zaman.

 

To počnejo za druge in ne zase,

čeprav v takšnem času, večina ljudi najprej pomisli nase.

To res pridni so ljudje, delovni in po duši nežni,

žrtvujejo se za nas in moramo jim biti hvaležni.

 

Stopimo skupaj, jih podprimo in se, upam, da kmalu zmage veselimo.

 

Za vse naše borce: zdravstvene delavce, vojake, gasilce, civilno zaščito …, ki varnost postavljajo na prvo mesto.