Kategorija: Ustvarjalnica – 6. do 9. razred

Mentorica: Sabina Klarič

Napisala: Maša O., 7. a

GODZILLA PROTI RED

Nekega dne je Godzilla plaval po vodi, ko je kar na enkrat zagledal neko senco, ki je bila približno velika kot on sam. Kar naenkrat ga je nekaj ostrega butnilo ven iz vode. Ko se je Godzilla pobral, je videl Red. Godzilla se je zagnal proti njej in jo napadel. Red se je uprla in skušala poškodovati Godzillo, ampak Godzilli ni bilo nič. Godzilla je udaril Red, ko ga je kar na enkrat nekaj velikega zadelo v hrbet. Ko se je obrnil je zagledal, da je v hrbtu imel veliko puščico, zagledal pa je tudi dva človeka. Ker je bil on junak, je samo zarjovel na človeka. Godzilla je bil pripravljen Red ubiti, a ko je videl Redin pogled, je zarjovel in odšel stran.

GODZILLA SPOZNA KITAJSKEGA ZMAJA

Po boju z Red je Godzilla zaplaval in kar naenkrat je pristal na Kitajskem. Godzilla je pomolil glavo iz vode in pogledal. Opazil je, da ni nobenega duha v tem mestu. Kar naenkrat je zaslišal nek zvok in potem ga je nekaj zadelo v roko. Godzilla ni vedel, kaj naj naredi, zato se je počasi napojil in zadel to čudno letečo “Kačo”. Ta “Kača” je padla in se počasi dvignila. “Kača” se je bala, zato ga je napadla. Godzilla sprva ni videl strahu v očeh te “Kače”, zato jo je napadel. Čez nekaj časa je Godzilla opazil, da se on samo brani. Ko je kitajski zmaj že hotel oditi, se je obrnil in opazil, da je Godzilla na neki točki žalosten, osamljen, zato je prišel h Godzilli in se predstavil. Godzilla se je predstavil nazaj. Ko je Godzilla nameraval oditi stran, je kitajski zmaj, po imenu Hori Koshi, vprašal Godzillo, če ga kaj moti ta puščica na hrbtu. Godzilla reče, da ga, ampak, da bi bila odstranitev težja in boleča in mogoče bi lahko izkrvavel. Nekaj časa sta se pogovarjala, potem pa sta morala iti vsak v svojo smer.

GODZILLA SPOZNA LJUBLJANSKEGA ZMAJA

Ko je Godzilla odšel, je čez nekaj časa prišel na nek čuden kraj. Videl je most in na njem okamenelega zmaja. Stopil je iz vode in se dvignil na most. Ker je bil Godzilla težek in velik, je zrušil most. Ljubljanski zmaj Midori je vse to opazoval. Ko se je Godzilla obrnil, je videl, da zmaja ni bilo več na svojem mestu. Godzilla se je začel napajati in opazoval je, če vidi kakšno zmajsko obliko sence. Godzilla je slišal nek zvok in začel je streljati laser. Godzilla je zadel polovico Midorinega repa, zato je Midori izgubil ravnotežje in začel je padati. Ko je Midori pristal na tleh, je pogledal Godzillo, Godzilla je pogledal Midorija in videl, da mu Midori noče nič, ampak samo ščiti njegov kraj. Godzilla je zarjovel in odšel. Midori je ugotovil, da je Godzilla prijazen. Preden je Godzilla odplaval, je Midori zarjovel. Midori se je z njegovim rjovenjem skušal zahvaliti.

Tokrat v Šolski zgagi objavljamo tri besedila, ki so bila nagrajena na šolskem natečaju Jaz in moj ljubljenček.

Avtorica: Kaja B., 5. a

(Mentorica: Sandra Kete)

Ime mu je Alton. Je družinski pes, pasme aljaški malamut. Rojstni dan ima osmega junija in star je toliko kot jaz, torej deset let.

Ima srednje dolgo dlako, ki je obarvana v vseh odtenkih sive, pomešana z belo. Njegove oči so toplo rjave barve, podolgovate oblike, njegov pogled je zelo prijazen. Ker je Alton visok in zelo kosmat pes, živi zunaj v pesjaku in se največkrat prosto sprehaja okoli hiše, saj je okoli hiše postavljena visoka in trdna ograja. Poleg tega je aljaški alamut pasma, ki je navajena življenja zunaj, kjer je zelo mrzlo, torej na Aljaski. Zelo rad je brikete z ribami, še rajši pa ima priboljške. Ker ima kar petinpetdeset kilogramov, je njegov tek izredno velik.

Ker sva istih let, sva skupaj preživela že ogromno časa. Zelo rad je v družbi z nami, še rajši pa hodi na sprehode. Na sprehod gre vsak dan dvakrat. Zjutraj ga na sprehod pelje babica, popoldan pa na sprehodu uživa s stricem ali očijem. Včasih se jima pridružim tudi jaz. Pogosto obiščemo bližnja polja in travnike ali pa zaidemo v Šmartinski park.

Alton je zelo ljubezniv in igriv pes, obožuje, ko ga nekdo boža. Vsak dan znova me je zelo  vesel, še posebej, ko pridem iz šole, saj ve, da bo dobil kup priboljškov.

Aljaški malamuti lahko živijo petnajst let, tako upam, da me bo še nekaj časa veselo čakal, ko pridem iz šole.

***

Avtorica: Sara Š., 9. a

Mentorica: Jana Janša

Doma imam psičko Zlato. Stara je osem let. Pri nas je že štiri leta, pred tem je pa s prejšnjo lastnico živela v Kopru. Kljub temu da je živel ob morju, se nerada kopa ali plava po jezerih ali morju. Je zelo lepa in umirjena. Ima svetlo dlako, le konica repa je temnejša. Smrček in dlake okoli so temno rjave. Ima zeleno-črno ovratnico in obesek z zvončkom. Rada ima jetrca, kuhana jajca in meso, ki ji ga mi pripravimo. Zjutraj dobi konzervo, zvečer pa brikete. Zelo rada hodi tudi na sprehode. Ko smo šli na Rašico je neprestano tekala naokoli in se valjala po tleh. Je zelo ubogljiva. Vedno ko jo pokličemo, pride. Zna tudi nekaj trikov, kot so sedi, tačka in lezi. Čeprav rada teče na okoli, nima veliko energije. Parkrat steče za žogo, potem pa se uleže na tla in se noče več igrati. Vedno pa se rada čoha. Velikokrat je šla do osebe, i je nikoli prej ni videla, in jo dregnila s smrčkom, češ naj jo poboža. Zelo ima rada ljudi. Zaradi nje več hodim v park.

Menim, da imajo hišni ljubljenčki velik pomen v našem življenju. Ljudje se zdaj manj družijo med sabo kot so se včasih, zato ti pes, ko si osamljen, lahko zelo pomaga. Ne vem, če so vsi psi taki, a naša Zlata je postala malo razvajena. Je le drage, kvalitetne konzerve brez glutena.

To je lahko dobro, saj vemo, kaj žival je, zato je maj možnosti, da se s čim zastrupi.

Zlata je čudovita psička in sem vesela, da jo imamo doma.                                                                                         

***

Avtorica: Sofija P., 6. a

Mentorica: Jana Janša

Veliko ljudi ima doma hišnega ljubljenčka. Večina ima pse ali mačke. Nekateri jih imajo zato, ker se ob živalih dobro počutijo, nekateri pa, ker se jim to zdi popularno. Taki za ljubljenčka ne skrbijo tako ljubeznivo.

Pri nas se je začelo tako, da sem si jaz zelo zelo želela domačo žival. Katerokoli. Prepričevala sem očka, saj se mami s tem ni želela ukvarjati. Nato mi je dovolil domačo žival, a sem morala podpisati pogodbo. V njej je bilo zapisano, da bom za žival skrbela, jo hranila in podobne reči. In res, dobila sem ribice! Zanje smo se odločili zato, ker pred tem še nismo imeli nobene živali. Za ribice je res lahko skrbeti. Dvakrat na mesec jim zamenjaš vodo, nahraniš jih zjutraj in zvečer. Ko smo jih dobili, smo imeli pri uvajanju kar veliko dela. Vsak dan smo morali v akvarij kapniti različne tekočine. Vmes smo kupili še nekaj drugih vrst rib.

Ko smo se nekoč odpravili v trgovino z ljubljenčki, si je moj bratec za v akvarij zaželel gusarsko ladjo. Ko si jo je ogledoval, mu je padla na tla in se zlomila. Morali smo jo kupiti. Doma smo jo zlepili s posebnim lepilom in jo dali v akvarij.

Ribice smo dobili leta 2019, poginile pa so med letošnjimi počitnicami. Torej smo jih imeli skoraj pet let, čeprav naj bila njihova življenjska doba od enega do dveh let. Akvarij z ribicami je bil vedno v moji sobi.

Zdaj ko jih nimamo več, si zelo želim imeti psa. Starši mi tega ne dovolijo zaradi treh glavnih razlogov. Prvič zato, ker živimo v bloku. Drugič zato, ker zanj nimam dovolj prostega časa. In tretjič, ker predvidevajo, da bodo na koncu zanj skrbeli oni, jaz pa ga bom samo božala in se z njim igrala.

Psa za zdaj še ne bom imela, ko pa se bom preselila v svoj dom, si bom omislila kar tri pse. Mimogrede – kar 33 % ljudi na svetu ima doma registriranega hišnega ljubljenčka … zato ga bom, ko odrastem, imela tudi jaz.

Napisala: Monika M., 9. a

Pri pouku retorike so učenci delali vaje v slogu po vzoru Raymonda Queneauja, in sicer božično-novoletne voščilnice. Namenjene so vam, dragi bralci. Izberite si voščilo po svojem okusu!

Voščilo 1 (Če ljubite običajnost in ne marate presenečenj.)

Kdo od nas ne ve, da se bliža praznični časi?! Pravzaprav je že čisto pred vrati! Zimske temperature in lučke okoli hiš že naznanjajo prihod dobrih mož. 25. decembra bomo tako praznovali božič in prihod oboževanega starca, Božička, ki nas bo, če smo bili čez leto pridni, obdaril z darili. Sledil bo 26. december, ko v Sloveniji obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ko se spominjamo leta 1990. Takrat je na plebiscitu 95 % državljanov glasovalo za osamosvojitev Slovenije.

Poleg tega, da je ta praznik dela prot dan, se nam učencem 25. decembra začnejo tudi zimske počitnice, do katerih že odštevamo dneve. Trajale bodo vse do 2. januarja, vmes pa bomo v noči iz 31. decembra 2021 na 1. januar 2022 praznovali prihod novega leta. Si lahko mislite, da je staro minilo tako hitro?

Res, da nam jo je zagodla korona in da so prazniki tudi letos vse prej kot običajni, a vseeno si želimo, da bi bili čim bolj veseli, pestri in iskrivi! Imejte čudovite praznične dni ter mirno in uspešno prihajajoče leto. Naj vam 2022 prinese obilo smeha, sreče, igrivih trenutkov, druženja z najdražjimi, kakšno dobro darilo, in kar je v današnjih razmerah zelo pomembno, naj vam leto, ki prihaja, prinese veliko zdravja!

Ne pozabite na pozitivo, med počitnicami se napolnite z energijo, da bomo vsi spektakularno in z novim zagonom stopili v leto 2022! Želimo vam srečno, s čudovitimi spomini in ljubezni polno novo leto in celotno praznično sezono!

Voščilo 2 (Če vam je vse, kar ni v slengu, tuje in dolgočasno.)

Hej! Kwa dogaja?!

Spet je tist cajt, k je vse okol en kp lučk, pa pesmi pa vsega tega šita. Mislim, sej je kul pa use, men je kr u redu, da folk ni skoz tko depresed, a štekaš?! Tko da jz ti želim, da boš mel zdej, v novem letu dost cajta za tist, k ti je fajn, recmo za špilat na kompu ali pa brt, k to vem da še kr rd delaš. Žlim ti, d ti bo kkšn prfoks pogledu skoz prste, tko sploh pr mati, slovi pa bajli, k so drgač tok zategneni. D boš na sploh shendlu šolo, d ti bo fotr dal dost keša, k si reku, da rabš, pa tko … Da se boš mel tko kul in „general“ (if you know what I mean). Aja, pa k si rek, da iščeš job, upam, da ga dobiš, pa da ti ne bo šou na nerve.

Pa kej me poklič, k boš lah, u izi. LP

Voščilo 3 (Če obožujete starinski, arhaičen jezik in slog.)

Davi sem razmišljal rano,

ako dolgo bo še leto,

ako bit’ če srečno novo

al’ bo srce v njem kaj vneto.

…

Naj vam radost, srečo, spravo,

bistre misli in spoštovanja

d’nese novo, sveže lejto,

naj od smeha vse odzvanja.

…

Ako bit če dobro, zdravo

ako srce bo plesalo,

potlej nam ne bo boleče,

da se staro je končalo.

Voščilo 4 (Če ljubite jedrnatost, zgoščenost, bežne trenutke ali preprosto, če vem je všeč japonski haiku.)

Odhod starih dni.

Večna minljivost časa.

Adijo, leto.

…

Cestne svetilke.

Drevesa brez obleke.

Srečen novi čas.

Voščilo 4 (Če imate radi klasiko, perfekcionizem , romantiko, ste ljubitelji gazel in Prešerna.)

Božična gazela

V hlodih pod kaminom ogenj plamti besneče,

na okenski polici stojijo rdeče sveče.

Dekle sedi ob steklu in zre v daljno belino,

razmišlja o svojem dečku, pogreša ga goreče.

Na nebu svetla luna premika morja in misli,

na ulico v mraku rumeno svetlobo meče.

Še sam mesec ne ve, da se ob njem čudež odvija,

čez kristalno nočno milino jelen sani vleče.

Dekle sedi in moli, na angele se obrača,

v samoti polni zvezdic sedi, prosi molčeče.

Da uslišana bo prošnja, da željo njeno bo odnesel veter,

tako upa in drži se za srce svoje boleče.

Če dečka nazaj ne bo na svet’ krščanski praznik,

upajmo, da ranjeno srce pozdravijo daril polne vreče.

Napisal: Lovro B., 8. b

Lovro je osmošolec. V svojih pesmih se loteva vprašanj, ki so neločljivo povezana z življenjem vsakega izmed nas, saj govorijo o ljubezni, prijateljstvu in smislu našega obstoja.

MOJA LJUBEZEN      

Moja ljubezen v zanki ujeta,                                            

mučna in zelo boleča,                                                       

ne najde svojega mesta,           

in ne neha biti opoteča.

…

Moja ljubezen nima sreče,

vedno nekaj narobe reče

in vedno se ji nekje zatakne

ter ji misli odplakne.

…

Moja ljubezen je velika neznanka

ali nerešljiva uganka.

Občutek imam, kot da je težka sto kil

in se je rodila brez kril.

…

A kaj, ko brez ljubezni

človek zdržal ne bi,

to je edini pogoj za živeti,

brez tega srca ne moreš odpreti.

    …

PRAVI PRIJATELJ

Pravi prijatelj je nekdo,

ki ti vedno pomaga,

ne sprašuje, kaj, kje, kdo,

in ti priskoči na pomoč.

…

Tudi če je noč,

tudi če je dan,

ti bo prijatelj vedno predan,

pa četudi je neskončno zaspan.

…

Pregovor: »Pravega prijatelja

spoznaš v nesreči.« ni kar tako.

Prijatelj vedno ve, kaj reči,

in mu ni nič zate težko.

…

SMISEL ŽIVLJENJA

Smisel življenja iščem že dalj časa,

morda je to čim manjša masa,

morda je to kakšen hobi

ali pa igranje igric v sobi.

…

Morda je to ljubezen, simpatija

ali pa telepatija.

Morda je to učenje

kakšnega predmeta

ali pa iskanje kometa.

…

Ni važno, kaj je,

edino važno je, da ga imaš.

Ob njem ti srce zavre

in pravi ni, če ti ne.

Timotej nas je s svojim spisom spomnil, da med nami živijo tudi posebni ljudje, ki se razlikujejo od večine in so žal pogosto prezrti ali pa jih sprejemamo z nerazumevanjem.

Napisal: Timotej S., 7. c

V naši soseski živi starejša gospa po imenu D. Stara je približno 80 let, ima sive lase in je bolj suhe postave.

Znana je po tem, da ves dan kroži po naselju. Malo v eno stran, malo pa v drugo. Med temi sprehodi se velikokrat preobleče, kakor da bi bila na modni reviji. Včasih je videti prav smešno, ker poleti nosi debelo volneno kapo. Ima tudi črno-belega psa, ki se nam kar malo smili, ko ga vleče za sabo in se oglaša: »Hhhhh.« Pred njo vedno vse pospravimo, skrijemo, zaklenemo, saj gospa pobere vse, kar vidi. Iz nabiralnika ljudem odnaša pošto in časopise ter brska po smeteh. Včasih je prijazna, včasih pa ne. Ima veliko kondicije, saj hodi od jutra do večera. Tudi v trgovini jo dobro poznajo, saj hodi vanjo po petkrat na dan. Včasih gremo do nje domov po ukradene stvari, pa nas njen sin ne sprejme ravno lepo.

Po vsej verjetnosti ima gospa demenco. Včasih je smešna, včasih naporna, a brez nje ne bi mogel napisati tega spisa in življenje v naši soseski ne bi bilo takšno, kakršno je.