To smo mi …
Kdo so erazmovci? Naša učiteljica glasbe aktivno sodeluje pri projektu Erasmus+. Nismo pa vedeli, da je tudi pesnica.
Napisala: Vesna R. P.
Mesečni arhiv: november 2022
Hello! We are from Primary school Jože Moškrič!
Pripravila: Sabina Klarič
V soboto, 12. 11. 2022, je 34 učencev iz 7., 8. in 9. razreda skupaj s spremljevalci poletelo z Letališča Jožeta Pučnika proti letališču Luton v Londonu.
Po pristanku smo se z avtobusom odpeljali do univerzitetnega mesta Cambridge. Tam smo se sprehodili po mestnih ulicah ter spoznali utrip študijskega središča.
V nedeljo smo se iz Cambridgea preselili v mesto ob morju Brighton, kjer nas je pričakalo sonce. Sprehodili smo se po plaži, raziskali mesto ter obiskali Royal Pavillion (kraljevi paviljon) – nekdanjo kraljevo rezidenco.
V ponedeljek nas je vlak odpeljal do eno uro oddaljenega Londona, kjer smo si ogledali Tower Bridge, se z dvonadstropnim avtobusom peljali proti Buckinghamski palači, se sprehodili po parku St. James do Big Bena in parlamenta. Nekaj prostega časa smo imeli na trgu Trafalgar, nato pa smo obiskali Muzej voščenih lutk ter uživali v 4D-risanki. Zvečer smo občudovali predbožično vzdušje na Oxford Streetu. Poseben dogodek je bila tudi vožnja s podzemno železnico.
V torek dopoldne smo imeli v Brightonu še nekaj časa za zadnje nakupe spominkov, nato pa nas je avtobus že peljal proti letališču Luton v Londonu, od koder smo poleteli proti Bologni v Italiji. Polni vtisov smo se z avtobusom sredi noči vrnili pred šolo.
Tradicionalni slovenski zajtrk v 1. razredu
Pripravila: Urška Macura
Pred zajtrkom so učenci 1. razreda razmišljali in pripovedovali …
Zakaj dobimo v šoli brezplačni tradicionalni slovenski zajtrk?
Ker po celem svetu zmanjkuje denarja. Ker smo šolarji. Ker je to dober zajtrk. Da bi pojedli čim več medu. Da bi se navadili jesti zajtrk. Da bi jedli hrano iz Ljubljane. Da bi bili veseli in zdravi.
Kako bi Nezemljanu opisali čebelo?
Je mala živalica. Čebela je rjava in rumena. Na glavi ima črne tipalke. Ima krila in leti. Ima šest črnih nog. Ima želo, z njim te piči. Pik boli in čebela umre. Leta na rožice in s cveta na cvet. Nabira cvetni prah in naredi med. Obstaja več vrst čebel. Je zelo koristna žival.
Po sladkem zajtrku so imeli učenci odlične zamisli in žlički za med iskali ime. Poimenovali bi jo: bubica, navijalka, medena ropotuljica, valjarček …
Na posnetku so občudovali čebelarja in njegovo znanje, pogum za delo s čebelami. Reševali so uganke, si ogledali plakat in knjige o kranjski sivki, avtohtoni slovenski čebeli. Z likovnimi izdelki so okrasili razredni pano. Razgibal jih je ples na pesem skupine Čuki Čebelice , prisluhnili so knjigi Marjana Mančka Iz dnevnika čebelice Medke in prigodam Čebelice Adele.
ČEBELE
Ena, dva, ena, dva,
čebelica me rada ima.
Tri, štiri, tri, štiri,
jablane nam opraši.
Pet, šest, pet, šest,
zdaj gremo pa med pojest.
Sedem, osem, sedem, osem,
kruha, masla, medu, prosim.
Devet, deset, devet, deset,
zahvalimo se čebelam spet.
Drage čebele, hvala!
Likovni tabor ob morju
Napisali: Naja M. P. in Taja K., 9. A
Tudi v letošnjem šolskem letu sva bili s sošolko povabljeni na likovni tabor. Čeprav sva se podobnega tabora obe udeležili že ob koncu 8. razreda, sva se tudi tokrat prijavili in z veseljem odšli novim ustvarjalnim dogodivščinam naproti.
Nastanjeni smo bili v CŠOD Burja. Bivali smo v sobi za osem oseb, kar ni ravno najboljše, saj je zvečer zaradi hrupa kar težko zaspati. Običajno se klepetanje zavleče pozno v noč. Zjutraj pa je tako težko vstati …
Že prvi dan smo si ogledali Portorož in kasneje še Piran. Vreme sicer ni bilo najlepše, vendar je bil sprehod po Tartinijevem trgu in ozkih piranskih ulicah zelo zanimiv.
V soboto smo obiskali vrt kaktusov, od koder smo se vsi vrnili polnih rok – kaktusov namreč, ki smo jih veselo kupovali. Razložili so nam, kako skrbeti zanje, in upava, da nama bodo tudi doma lepo uspevali na okenskih policah.
Del vsebine likovnega tabora pa so bile seveda tudi ustvarjalne delavnice, kjer smo risali logotipe, ustvarjali z glino in kamni. Ta del nama je bil zelo všeč, saj obe radi ustvarjava in se prepuščava lastni domišljiji in spretnosti.
Zadnji dan smo obiskali še mesto Koper. Končno smo se celo približali morju, se celo malo »namakali« (voda pač ni bila več kopalno topla). V dobro voljo so nas spravile tudi velike kepice sladoleda, ki smo si jih privoščili še pred kosilom.
Zgodaj popoldne smo se odpravili proti Ljubljani. Imeli smo srečo – promet po avtocesti je potekal brez zastojev in hitro smo se spet znašli v Novih Jaršah. Tridnevni tabor je spet (pre)hitro minil, ostali pa nam bodo spomini na prijetno druženje, ustvarjanje, morje in sonce. In ja, obe sva mnenja, da bi šli še enkrat!
Fotografije: Naja M. P., 9. A
Tabor v Kranjski Gori za devetošolce
Zbrala in fotografirala: Lara B.
Zadnji teden pred jesenskimi počitnicami so se devetošolci odpravili na štiridnevni tabor v Kranjsko Goro. Zbrali smo nekaj njihovih vtisov.
Veliko smo hodili, kar mi je bilo všeč. Vesel se tudi, da sem bolje spoznal učitelja za matematiko, s katerim smo se veliko pogovarjali.
Nedin
Veliko smo igrali odbojko. Kuharica nam je zelo dobro kuhala in nikoli nismo bili lačni. Nekatere punce smo “na srečo” dobile žulje in smo zato lahko počivale in namesto pohoda gledale Gajin svet.
Lana Č.
Na predzadnji dan smo zakurili ogenj z lesom, ki smo ga na nabrali v gozdu. Nekatere punce smo pripravile hrenovke v testu, ki smo jih pekli v ognju. Adrian je imel rojstni dan, zato nam je kupil čevapčiče.
Sara K. K.
Na taboru smo se zelo zabavali in odkrivali nove naravne znamenitosti – Zelence, kjer izvira Sava Dolinka. Veliko smo hodili in po več ur igrali odbojko. Čas smo imeli tudi za ogled kakšnega slovenskega filma. Pohvalila bi odločno hrano in čistočo sob. Najbolj pa mi je bilo všeč, ko smo zadnji dan ob kresu pekli hrenovke in Adrianove “čevape”. Na taboru sem zelo uživala.
Naja
Na taboru smo veliko hodili. Noči niso bile namenje samo spanju, ampak tudi zabavi (dekleta nad nami so namreč ponoči “prenavljale” sobo, ponoči smo hodili po jabolka). Danilo je odprl frizerski salon Pod mostom, kamor smo se hodili frizirat. Učitelji pa so bili kar precej sumničavi in so nas večkrat po krivem obtožili, da na skrivaj kadimo.
Sami in Kristjan
V sobi smo “vipovci” imeli piknik z raznimi prigrizki. Učitelji so nas kar naprej nadzirali, a brez potrebe, saj smo 9. a najboljši in “najpridnejši” razred na šoli.
Lina