Pripravila: Urška Macura

Učenci 3. a razreda zelo radi preživljamo trenutke s svojimi babicami in dedki. Razmišljali smo, kako bi razveselili in popestrili dan starejši gospe ali gospodu, ki živi sam ali je v domu starejših, je osamljen in otožen. Polno zamislih imamo:

• S starejšo sosedo bi se pogovarjala in jo peljala na sprehod.
• Ker se moja babi in dedi rada igrata družabne igre, bi se z osamljenim starejšim gospodom igrala človek ne jezi se ali domine.
• Starejši gospe bi brala knjigo, ker rada berem.
• Z njim bi poslušal radio in bral »na glas« njegov časopis.
• Pomagala bi mu nosit vrečke iz trgovine in odnesla bi smeti v zabojnik.
• Moji babici pomagam pomivati posodo, tudi njim bi pomila posodo.
• Delal bi mu družbo in povedal kakšen vic.
• Bil bi mu dober prijatelj in bi pograbil listje na njegovem vrtu.
• Skupaj bi kuhala in na ognju spekla penice.
• Narisala bi ji risbico in napisala voščilnico.
• Spekla bi palačinke in bi mu jih nesla. Skupaj bi jih pojedla in se pogovarjala.
• Nabrala bi ji košaro sadja in jo razveselila.
• Napisal bi mu pismo, voščilnico.

In smo šli v akcijo. Pisali, risali, brali, zložili v kuverte in poslali. Akcija pisanja pisem z naslovom Pismo za lepši dan živi v Sloveniji. Nastalo je 25 srčnih pisem s sporočili za lepši dan. Mlada srca se bodo dotaknila starejših in prinesla veselje.

Dali smo častno zaobljubo: »Decembra delimo veselje, pomoč, naš čas in srečo.«

Srečno! 😊

Napisali: Anamarija P., Gašper K., Maksim T. in Tim P. M., 2. b

Pripravila: Blanka Skodlar

Nekoč so na Rdečem planetu živeli trije zelo radovedni Marsovci. Odločili so se, da bodo raziskali planet Zemljo.

Z vesoljsko ladjo so potovali sedem let. Naenkrat so zagledali veliko vode in hoteli skočiti vanjo. Ko so se spustili z vesoljske ladje, so pristali najprej na oblaku. Zagledali so ladjo in skočili nanjo. Na obali so videli dolgo vrsto otrok. Radovednost jih je pomikala proti koloni. Prišli so do otroka s sladoledom. Spraševali so se, kaj je to, kaj držijo v roki. Najbolj radoveden je fantku vzel sladoled in si ga stlačil v usta. Fantek je začel jokati. Marsovci so ugotovili, da se jih otroci bojijo. Ker imajo Marsovci posebno sposobnost, da lahko spreminjajo obliko, so se hitro spremenili v ljudi. V svojem jeziku so se opravičili fantku: “Na no na!” In mu vrnili sladoled.

Nato so se še oni postavili v vrsto za sladoled. Ko so dobili vsak svojega, so ugotovili, da jim je zelo všeč. A zelo so že pogrešali mamico in očka, ki sta boljša kot sladoled. In odleteli so proti domu.

Pripravila: Urška Macura

V tednu otroka smo imeli tehniški dan – Pikin dan. Tretješolcem so zažarele oči ob jutranjem pogovoru o Piki Nogavički in pisateljici Astrid Lindgren. V jutranjem krogu so pripovedovali o junakinji Piki in njenih prigodah, ki jih že poznajo.

Poslušali so branje knjige Pika Nogavička, se naučili in plesali Pikin ples, prepevali Pikino pesem, izštevali Pikino izštevanko, iz odpadnega materiala pa likovno ustvarjali Piko Nogavičko ter vilo Čira- Čara …

Ob koncu so ugotovili, da je za veliko otrok sveta Pika Nogavička največja junakinja.

Slovenci imamo Muco Copatarico, Anico in Jakoba, Kekca, Švedi imajo Piko Nogavičko, Italijani Ostržka … še dobro, da nam prevajalci prevedejo knjige v materni jezik, da lahko spoznamo različne književne junake, ob branju pa rastemo in se zabavamo vsi otroci sveta.

PIKA NOGAVIČKA

Če si moj prijatelj,
me kliči Pika Nogavička,
pike imam na nosu,
a nogavičke na nogah.

Dom, ki ni mu para,
je moja vila Čira-Čara,
tu živim kar sama,
a dobrodošel mi je vsak.

Hej, Pika Nogavička,
čola hop, čola hej, čola hopsasa,
vsak dan si izmislim,
nekaj čisto novega.

Hej, Pika Nogavička,
halo vsi v Čira- Čaro se igrat.
Hej, jaz sem Nogavička,
mali neugnani škrat.

Zapojte in zaplešite ob pesmici še vi. Naj zaživi Pika Nogavička v vas!