Moja super sestra
Besedilo je nastalo pri slovenščini, in sicer so učenci spoznavali razlike med objektivnim in subjektivnim besedilom. Tinkara je napisala primer slednjega in nas pri tem spomnila, kako pomembne so družinske vezi.
Napisala in fotografirala: Tinkara Š., 8. a
Moja mlajša sestrica Maša bo kmalu dopolnila 10 let, česar se že zelo veseli. Maša je zelo majhna za svoja leta, zaradi česar številni ljudje mislijo, da sta z najino najmlajšo sestrico dvojčici, kar jo zelo jezi.
Trenira orodno gimnastiko, za kar sem jo navdušila jaz. Ker pa je majhna, kar je pri tem športu dobrodošlo, ji gre zelo dobro, najbolj zabavno pa jo je gledati na parterju, kako uživa v koreografiji, ki jo trenerka prilagodi samo zanjo.
Maša je, tako kot tudi ostali družinski člani, navdušena športnica. Šport imamo namreč v krvi, z njim so začeli že najini stari starši. Dedi kljub letom še sedaj trenira košarko in tenis, babi je bila učiteljica telovadbe, nono je bil dober cestni kolesar, nona pa je tekla na dolge proge.
Maša je v prostem času najraje v družbi širše družine, ko se lahko podi za sestrično, bratranci pa ji pomagajo splezati na drevo, kjer potem pleza kot veverička.
Kot večina otrok ima tudi ona zelo rada počitnice, zaupala pa mi je, da se najbolj veseli zimskih počitnic, ko gremo smučat in se lahko podi po klančinah. Seveda pa so ji najbolj všeč strme proge, po navadi pa gre proti koncu proge, ne glede na naklon, kar smuk.
Rada jo imam in zelo rada obujam najine skupne spomine, ki so vedno polni nasmehov in ljubezni, včasih pa kateri steče tudi kakšna solzica, ki si jo ena drugi obriševa in z dvignjeno glavo odkorakava novim dogodivščinam na proti.
