Teden pisanja z roko na OŠ Jožeta Moškriča
Pripravila: Urška Macura
Od 22. do 26. januarja 2024 je Teden pisanja z roko, ki poteka pod okriljem društva Radi pišemo z roko, povezal in privabil k pisanju kar 150 učencev naše šole. Pokukajte, kaj vse je nastalo pod našimi peresi.
V drugem razredu smo občudovali skoraj 100 let stare zvezke Albina Štefančiča, ki je bil leta 1926/1927 učenec 2. c razreda Realke v Ljubljani. Takrat je bil star 14 let. Na svojega dedka je učiteljica Urška Macura zelo ponosna in skrbno hrani njegove zvezke. Posebej smo se navdušili nad Lepopisnico in ugotovili, da so se nekoč pri pisanju zelo trudili, saj niso imeli tako dobrih zvezkov in nalivnih peres, kot jih imamo danes. Z veliko natančnostjo so zapisovali črke, besede in sestavke!
Starše smo prosili, da nam pokažejo svoje spominske knjige. Nekateri so jih celo prinesli v šolo. To je bilo občudovanje in opazovanje različnih pisav! Tudi mi bi imeli spominsko knjigo.
Sodeloval je tudi naš ravnatelj gospod Farič in nam napisal pismo.
Ob vsem dogajanju smo veselo prijeli svinčnike in napisali zapise o nas ter vse tudi obogatili z risbami. Učenci drugega razreda še ne znamo pisati vseh pisanih črk, zato smo pisali z malimi in velikimi tiskanimi črkami. Po zapisu smo jih veselo brali in se spoznavali.
V 4. razredu so se odločili, da bodo svoje spomine in sanje o prihodnosti strnili kar v krajše knjižice. Bili so pisatelji in ilustratorji. Še posebej so se razpisali pri svojem sanjskem poklicu. Kar nekaj jih je potarnalo, da jih je zaradi pisanja bolela roka, vendar so bili s končnim izdelkom zadovoljni, saj bodo svoje spomine lahko prebirali tudi čez nekaj let.
5. razred
Učenci 5. razreda so uživali pri pisanju in opisovanju samega sebe in se veselili vprašanj o svojem sanjskem poklicu in prihodnosti, ki jih čaka. Zanimivo, da tudi niso imeli nobenih pripomb, da jim je težko pisati. Nekaterih besed učenci niso razumeli in jih je bilo potrebno pojasnjevati in razložiti, da so lahko ustvarjali.
V 6. razredu je sodelovalo 12 učenk, medtem ko je bilo dečke težje motivirati. Učenke so oblikovale papirnate knjižice, v katere se dnevno zapisovale misli o sebi, današnjem svetu in prihodnosti (v pomoč so nam bile dane iztočnice, ki jih je pripravilo društvo). Zanimivo je, da so z veseljem sodelovale tudi tiste učenke, ki običajno pri pouku ne pišejo rade ali pa imajo pri pisanju celo težave. Motiviralo jih je, da so lahko pisale o sebi in svojem videnju sveta. Razgrnila se ni le raznolikost njihovih pisav, ampak tudi pisanost njihovih pogledov, čustev in želja …
Učiteljice Karmen Korez, Sonja Istenič Dizdarević, Barbara Jordan Fleten, Bojana Tavčar, Sandra Kete, Jana Janša in Urška Macura smo učence v Tednu pisanja z roko popeljale po prelepem svetu pisanja z nalivnim peresom in se z njimi veselile napisanega.
