Prazniki v marcu

Pripravila: Sonja Istenič Dizdarević

V mesecu marcu se začne prebujati narava. Zacvetijo prvi zvončki, trobentice, drevje ozeleni, spomladansko sonce pa v nas veselje prebudi. Ker takrat praznujemo praznike tri, smo svoja čustva v pesmicah izrazili mi.

Moj oči

Oči je oči.

Takšen pač je.

Je pameten in prijazen, kakor že je.

Želi mi le dobro, slabo pa ne.

Oči mi vedno pomaga,

se heca in tolaži tako,

da vse slabo pozabim lahko.

Med tednom me zbuja,

med vikendom pa spi

in malo poleži.

Hodi v trgovino,

kupuje vse živo,

kar mu mami naroči.

Tian, 4. a

***

Kaj vse je tata?

Moj tata najboljši je na svetu.

Kadar ima dober dan,

je vedno nasmejan.

Zame je junak,

ker je bil vojak.

Vedno dela z mano nalogo,

zato je pravi korenjak.

Ker naju zanima nogomet,

greva na tekmo na ogled.

Rad tudi spi in zelo smrči.

Mojega tatija radi vsi imajo,

ker se z njim igrajo.

David, 4. a

***

Moj tata

Tata je prijazen, nasmejan,

močan kot vulkan.

Ko nekaj dela,

vse mišice napenja.

Skupaj se imava lepo,

kadar občudujeva sinje nebo.

Nik, 4. a

***

Moja mami

Moja mami se rada smehlja,

Rada riše in se igra.

Vedno, ko greva kam,

hitro pobegneva stran.

Moja mami si

vedno vzame čas samo zame,

takrat se igrava dame.

Lyonela, 4. a

***

Moja sestra

Moja sestra Nika je večja od mene,

zato vse češnje z drevesa hitro pobere.

Lepa je kot roža, ki cveti v maju,

kot sončni zahod, ki barve razprši po raju.

Kot melodija, ki srce priganja,

tako lepa je, kot nihče na svetu niti ne sanja.

Ima velike rjave oči,

saj z njimi hitro tik tok preleti.

Kalina, 4. a

***

Moja babi!

Moja babi dobro riše,

nikoli pa preveč ne piše.

Meni pa se res ne zdi,

ko mi prave zgodbe govori.

Okoli sveta zdaj potuje,

z jadrnico belo pluje.

Njena domišljija nima konca,

saj ima dva pisana lonca.

To pomaga ji pri domišljiji

ter njeni slastni kuhariji.

Ribe pa ji ne dišijo,

saj po olju ji smrdijo.

Dedija močno priganja,

saj v postelji še sanja.

V kartanju je prava kraljica,

njena dobra je vsaka potica.

K njej grem na počitnice vsake,

včasih speče nam musake.

Pri babici praznike praznujemo,

včasih se tudi obdarujemo.

Brina, 4. a

***

Moja sestrica

Moja sestrica je majhna oseba,

a prav sladkosneda.

Kdaj si želi, da bi bila glavna pri hiši,

pa jo veliko bolj zanimajo miši.

Ko se z očkom prepira,

močno zaloputne in vrata zapira.

Ima svetlo rjave lase in oči kot diamante,

pa bolj in bolj zafrkava fante.

Pozna vse celine sveta,

pa ji še vedno ni do zlata.

Pleše in barva, se veseli,

prav majhnega psička zares si želi.

Kdaj je lena in nemarna to drži,

njena soba zares v čistosti ne blesti.

K meni se zateče v objem, ko jo teži krivica,

ker za kosilo ni bila pica.

Nina, 4. a

Moj bratec

Moj bratec je majhen, radoveden, sladkosneden.

Vedeti hoče vse; kako vesolje je nastalo, kolko let je sploh že staro.

Tega pa nihče ne ve,

zato odgovore poišče vse.

Vse je v njegovi glavi,

tam najde se vse.

Mi pa vemo nekaj, česar on ne ve;

je poreden, sladkosneden, sladkarije vse poje.

Nam pomeni vse na svetu, to, kar je, pač je.

Tega mi ne bomo spremenili,

saj spremenimo lahko le nas,

da lahko razumemo vse vas.

Včasih zdi se nam zabaven,

ker pove nam novo stvar.

Mami vedno se prikupi,

da mu skoraj da denar.

Ah, moj bratec je nadloga,

dela lumparije noč in dan.

Pa zato ga nimam kaj manj rada

in na svetu vse mu dam.

Julija, 4. a

Morda vam bo všeč tudi...