Mačje tačke
Napisala: Mojca M., 9. b
Lucija je bila vedno ljubiteljica mačk in imela je to srečo, da nihče v družini ni imel alergije na mačke, saj je tako lahko imela eno in z veseljem skrbela zanjo.
Bilo pa je tako, da je bila nekega poznega popoldneva Muca zelo nemirna, zato jo je Lucija spustila iz hiše, ker je slutila, da si želi iti na bližnje polje in loviti miši. Lucija je pravilno uganila želje svoje mucke, jo spustila ven in tako v miru končala esej za biologijo. Muca pa se je res odpravila na blatno polje in iskala miške. A ker je čez čas ugotovila, da v tem delu dneva ne bo uspešna, se je odločila, da bi ji bolj prijalo spati notri na toplem. Vrnila se je ravno pravi čas, ko se je Lucijin brat vrnil s treninga in jo je spustil v hišo.
Ko je Lucija zaslišala brata, mu je zaklicala, naj si gre oprat lase, ker je ravno dokončala esej. Brat pa je bil lačen, zato se je odpravil v kuhinjo in ni opazil, da se je Muca odtihotapila po stopnicah. Ko je prišla v Lucijino sobo, je na okenski polici zagledala siničko. Skočila je na pisalno mizo in poizkušala priti do nje. Sprehajala se je po mizi in se ni ozirala na papirje, ki so ležali na njej. Ko je sinička odletela, je skočila na posteljo, se zvila v klopčič in si privoščila spanec.
Medtem je domov prišla Lucijina mami, in ko je zagledala blatne tačke po stopnicah in povsod, kjer je Muca hodila, se je odpravila v Lucijino sobo, da ji pove, naj počisti. V tistem trenutku je tudi Lucija prišla iz kopalnice in srečali sta se v njeni sobi.
Mama je opazila blatne tačke na beli posteljnini, Lucija pa na stolu pri mizi. Ko se ji je približala, je zakričala. “Kaj pa je?” jo je vprašala mami. Lucija je s prstom pokazala na svoj na roko napisan esej, poln blatnih tačk, tako da si komaj videl, kaj je napisano. Mami se je sklonila k Muci, pogledala njene tačke in ji rekla: “Kaže, da si je tačke že umila. Ti pa najprej preobleci posteljo, prevleko daj kar v pralni stroj, potem pa esej še enkrat prepiši.”
Tako se je Lucija lotila dela. Preden se je lotila prepisovanja, je še zaprla zvezek za geografijo. Mislila se je učiti, ker jim je učiteljica napovedala, da bo spraševala. Potem pa se je lotila prepisovanja.
Naslednji dan je oddala esej učiteljici za biologijo in že skoraj pozabila na dogodek z umazanimi tačkami. Ko pa je vstopila v učilnico za geografijo, je bila učiteljica videti zelo razkačena. Naznanila je, da bo celo uro spraševala. Sedla je za kateder in poiskala seznam učencev: “Danes smo devetnajstega oktobra, to pomeni devetnajst minus enajst, kar je osem. Pa še minus pet, ker je to peta ura … poglejmo, kdo je tretji. Lucija Boccaccio!”
“Oh, c’mon! Kje je mene sedaj našla?” si je mislila Lucija. Učiteljici je podala svoj zvezek in se postavila k zemljevidu. Učiteljica ji je rekla: “Italijanski priimek. No, nam boš pa povedala kaj o Italiji.”
Začela ji je postavljati vprašanja in Lucija ji je znala odgovoriti na približno polovico. Nato pa je učiteljica odprla njen zvezek na zadnji popisani strani: “No, kaj pa je to?” Lucija je pogledala: “Ah, saj to ne more biti res, še geografija je polna umazanih tačk!”
Nato je učiteljici povedala, kaj se ji je zgodilo. Učiteljica, ki je bila tudi ljubiteljica mačk, je začela pripovedovati o svoji mački, nato pa je Luciji dejala: “Ah, ti si vzorna učenka, če ti pa ljubljenčki nagajajo, ti pa vendarle enkrat lahko oprostimo. A se boš naučila do petka?”
Lucija ji je navdušeno pritrdila in se vrnila v svojo klop, na poti pa je kamen, ki se ji je odvalil od srca, pristal na srcu naslednje žrtve spraševanja.
Učiteljica: Laura R.
