Tradicionalni slovenski zajtrk v 1. razredu

Pripravila: Urška Macura

Pred zajtrkom so učenci 1. razreda razmišljali in pripovedovali …

Zakaj dobimo v šoli brezplačni tradicionalni slovenski zajtrk?

Ker po celem svetu zmanjkuje denarja. Ker smo šolarji. Ker je to dober zajtrk. Da bi pojedli čim več medu. Da bi se navadili jesti zajtrk. Da bi jedli hrano iz Ljubljane. Da bi bili veseli in zdravi.

Kako bi Nezemljanu opisali čebelo?

Je mala živalica. Čebela je rjava in rumena. Na glavi ima črne tipalke. Ima krila in leti. Ima šest črnih nog. Ima želo, z njim te piči. Pik boli in čebela umre. Leta na rožice in s cveta na cvet. Nabira cvetni prah in naredi med. Obstaja več vrst čebel. Je zelo koristna žival.

Po sladkem zajtrku so imeli učenci odlične zamisli in žlički za med iskali ime. Poimenovali bi jo: bubica, navijalka, medena ropotuljica, valjarček …

Na posnetku so občudovali čebelarja in njegovo znanje, pogum za delo s čebelami. Reševali so uganke, si ogledali plakat in knjige o kranjski sivki, avtohtoni slovenski čebeli. Z likovnimi izdelki so okrasili razredni pano. Razgibal jih je ples na pesem skupine Čuki Čebelice , prisluhnili so knjigi Marjana Mančka Iz  dnevnika čebelice Medke in prigodam Čebelice Adele.

ČEBELE

Ena, dva, ena, dva,
čebelica me rada ima.
Tri, štiri, tri, štiri,
jablane nam opraši.  

Pet, šest, pet, šest,
zdaj gremo pa med pojest.
Sedem, osem, sedem, osem,
kruha, masla, medu, prosim.

Devet, deset, devet, deset,
zahvalimo se čebelam spet.

Drage čebele, hvala!